Agrument

V Stanovanjskem skladu Republike Slovenije so se nedavno pohvalili, da so prodali vsa stanovanja, ki so jih pred časom ponujali preko razpisov. Razprodana je tudi elitna soseska Zeleni gaj. A kaj nam v resnici pove ta uspeh?

Po mnenju vodilnih v SSRS je prav delovanje sklada odločno pripomoglo k razvoju nepremičninskega trga med recesijo. Povpraševanje po stanovanjih je danes tako veliko, da jih večino prodajo, preden so sploh zgrajena. 

V državi sicer primankuje okoli najemnih 9000 stanovanj, kar pa paradoksalno ne odraža splošnega pomankanja nepremičnin. Po podatkih SURS za leto 2015 namreč 170 952 stanovanj uradno ni naseljenih. Problem bi se dalo rešiti z novim davkom na nepremičnine, ki bi spodbudil lastnike praznih stanovanj k njihovi zapolnitvi, a za takšne rešitve očitno ni politične volje. Manko cenovno dostopnejših najemnih stanovanj bi tako lahko ublažil prav Stanovanjski sklad, ki pa trenutno raje gradi in prodaja nepremičnine predvsem (naj)premožnejšim.

Zaključilo se je svetovno atletsko prvenstvo, ki so ga zaznamovali odsotnost Rusije, slovo (in padec) legend Faraha in Bolta, za slovenske gledalce pa Staretovo in Kavčičevo idiotsko komentiranje.

Prvi je že znan po kozlovskih sodbah, njegov nekdanji vajenec pa mu zvesto sledi. Za naša komentatorja tako C. Semenya teče "z moškimi koraki" - očitno ne zato, ker je visoka 178 cm (še 7 cm višja C. Herring je namreč z "ženskimi koraki" izpadla v polfinalu), ampak ker ima hiperandrogenizem. Ta poleg drugih težav prinaša povišan nivo testosterona, kar moti tudi IAAF, ki poskuša (seveda le izbrane) "naravne razlike" definirati kot doping. Sledi tudi ponovna rasna segregacija?

Vrla komentatorja pa je zmotila tudi "ženskorasla" skakalka v višino I. McPherson. Pod vtisom njenih (moških?) tetovaž in "indijanskega mejkapa" sta se komentatorja čutila dolžna priznati, da bi ju tak videz hčerke ali snahe šokiral. Pa njeni uspehi? Gre namreč za najnižjo tekmovalko (162 cm) v zgodovini, ki je preskočila 2 m - slovenski rekord 182 cm visoke Britte Bilač.

Posameznik na vsakih 4000 kilometrov prevožene poti stali 3 m² Arktike. Ena novejših študij, ki je namesto državnih preverjala emisije korporacij, pa je razkrila, da je od leta 1988 kar 71 % globalnih industrijskih emisij proizvedlo le 100 podjetij, večinoma iz industrije fosilnih goriv.

Najbolj bran članek New York Times vseh časov plastično opiše efekte pregrevanja. Že vročinski val, kakršen je bil leta 2003 v Evropi in je ubil 2000 ljudi dnevno, bo ob povišanju povprečne temperature za 4 stopinje nekaj običajnega. Ti pojavi sicer povzročijo več žrtev kot poplave, tornadi in hurikani skupaj, so tihi ubijalci, ki najbolj kosijo med starostniki, najmlajšimi in kronično bolnimi.

Za globalno segrevanje ne gre kriviti posameznikov, pač pa umazano industrijo. Četudi je družbena moč vedno bolj abstraktna in kljub temu, da so okoljski aktivisti v očeh oblasti teroristi, imamo informacij dovolj, z njimi pa je treba nekaj narediti in jih ne le konzumirati.  

Sezona morskih počitnic je v polnem razmahu, težko pričakovani oddih pa mnogokrat skali vijuganje mimo plastične vrečke v morju, iskanje mesta na plaži brez drobcev plastike ali pa celo koša za recikliranje.

Vsako minuto na svetu nastane milijon plastenk, kaj šele vrečk za enkratno uporabo. Ne le, da je problematično že samo izdelovanje takšnih količin plastičnih izdelkov, ampak jih mnogo tudi pristane kar na tleh. Guardianov Andrew Mayers ni mogel več prestopati smeti, zato jih je začel pobirati - v 10 letih jih je pravilno odvrgel vsaj 180 000 kosov. Čeprav mnogokrat izpade kot čudak, pa s svojo malo gesto dela veliko delo za naravo.

Velika večina teh odpadkov kaj kmalu pristane v morju, kjer jih pogoltnejo živali ali pa se zdrobijo v mikrodelce, ki jih je nemogoče odstraniti in za katere še sploh ne vemo, kakšno škodo bodo zares naredili.

Zato se mogoče naslednjič, ko greste mimo smetke na tleh (bognedaj, da bi jo vi odvrgli tja!), sklonite in jo poberite. In, ja, čiki in čigumiji so tudi smeti!

Status Brigitte Macron kot prve dame bo ostal neuraden, odgovarja francoska vlada Emmanuelu Macronu.

Več kot 280 000 ljudi se je na spletni peticiji opredelilu proti predlogu, ki naj bi se po predsednikovih besedah “uprl francoski hipokriziji,” a slednja je ravno to, kar mu javnost očita. Predlog o uradni opredelitvi statusa prve dame namreč prihaja kmalu zatem, ko je Macron nasprotoval nepotizmu z enim svojih prvih odobrenih zakonov in prepovedal politikom, da bi zaposlovali svoje zakonce ali otroke.

Popularnost francoskega predsednika je po volitvah hitro upadla. Z le 36% odobravanjem javnosti mu mnogi očitajo zgledovanje po ameriškem modelu družine Obama, kjer bi si želel dvigniti popularnost skozi svojo ženo. Navkljub pomembi vlogi, ki jo je imela Michelle Obama in nekatere prve dame pred njo, tudi v ZDA naziv FLOTUS ni uradno opredeljen.

Brigitte Macron je tako ponovno prepuščena javnosti. Ta pa ji, kadar ravno ne doživlja živčnega zloma nad razliko v letih predsedniškega para, očitno rada pokaže, kje ji je mesto.