Soglašam z uporabo piškotkov

"Naj bo še tako močan, pa se vendar boji, če veja ob vejo udari."

23. 11. 2017

Skopiraj povezavo!

Simbol letošnjega Slovenskega knjižnega sejma je Martin Krpan, junak iz Levstikove povesti in narodni junak, za katerega tudi mi upamo, da bo začel namesto mesarice in kija uporabljati svoje novo orožje – knjigo.

Martin Krpan z Vrha je arhetipski Slovenec, ikona, ki je bila v devetdesetih letih pomemben gradnik narodne mitologije in blagovna znamka. Navkljub njeni povezovalni vlogi v preteklosti pa postaja res zastarel, mračnjaški vzor. Kritično branje zgodbe bi namreč moralo nekoliko obrzdati naše navdušenje do literarne upodobitve domnevnega narodnega značaja.

Kdo želi postati oportunističen tihotapec? Čeprav je Krpan neizmerno močan in premeten, ostaja zvest podanik tuje oblasti. Odvisen je od njene prizanesljivosti in pohvale, a obenem ga navdaja z zadovoljstvom, ko jo mu uspe prevarati za ščepec soli. V svojih očeh je upornik, čeprav ve, da je le pobožen goljuf. In prav zaradi tistega ščepca bi nas rad spet nalagál, da ščiti imperij pred sovražnikom orientalskega izvora.

Naroči se na objave!

Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na spodnji mejl:

Naroči!

HVALA!

Osveži formo
RSS

Kreativno financiranje

22. 11. 2017

Skopiraj povezavo!

Prejšnji teden je potekala otvoritvena konferenca novega Centra za kreativnost. Ta bo deloval pod okriljem MAO ter naj bi vzpostavljal “interdisciplinarno platformo za podporo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji”. Na prvi pogled se zdi, da gre za premik k bolj urejenim razmeram na področju kulture, ki ustvarjalcem ponujajo boljše možnosti. Šele na drugega pa bo videti, ali ne gre morda ponovno za projekt, ki podpira predvsem nadaljno delovanje instituciij, že financiranih s strani državnih virov, ne pa posameznike in organizacije, vznikle iz različnih (prostovoljnih) kreativnih skupnosti.

Bo ustvarjalna skupnost še vedno delala zgolj za reference? Bodo produkcijski prostori spet pobirali le drobtine in bodo morali iti za majhen kos pogače čez zapletene razpisne postopke, četudi so prav oni tisti, ki so orali in kalili njivo, pridelke pa bodo ponovno pobrali veliki akterji? Držimo pesti, da ne!

Podpiramo razvoj in dialog na področju kulturnega sektorja, velja pa opozoriti, da je nedolgo tega zaprlo vrata eno drugo kreativno stičišče. Premislek o transparentnem razdeljevanju sredstev na Ministrstvu za kulturo je tako nujno potreben!

Life in plastic, it's fantastic!

21. 11. 2017

Skopiraj povezavo!

Julija je vlada sprejela uredbo, ki uvaja prepoved brezplačnih nosilnih vrečk do 2019, s čimer naj bi se letna raven porabe lahkih plastičnih vrečk (debelina <50 mikronov, >15 mikronov) zmanjšala na 40 vrečk / osebo. Še vedno pa bodo v trgovinah brezplačno na voljo tanjše vrečke za sadje in zelenjavo, ki so prav zaradi svoje debeline neprimerne za reciklažo, uporabniki pa jih po prihodu iz trgovine navadno takoj zavržejo.

Ukrepi vlade sicer sledijo EU politiki, vseeno pa jih lahko označimo za premalo ambiciozne, na kar opozarjajo tudi v Levici, kjer so predlagali še dodatne omejitve. Tako bodo danes v DZ poslanci glasovali o spremembah uredbe, ki zahtevajo tudi popolno prepoved zelo lahkih vrečk, plastičnega pribora ter mikroplastike, ki se znajde predvsem v kozmetičnih produktih.

Prepoved plastičnih izdelkov za enkratno uporabo je nujna za ohranjanje okolja in zmanjševanje ogljičnega odtisa, spremljati pa jo morajo tudi pravi nadomestki. Zato uporabljajte vrečke iz blaga, zraven pa razmišljajte tudi, kaj v trgovini date vanje!