Agrument

Medtem ko divja vojna v Ukrajini in v ZDA ponovno odločajo o pravici do splava, ko v Belorusiji potekajo nenapovedane vojaške vaje in avtokrati zmagujejo na volitvah, svet obsesivno spremlja sodno bitko med Johnnyjem Deppom in Amber Heard. 

Ljudje od nekdaj uživamo ob javnem pranju umazanega perila slavnih, saj nas to navdaja z občutkom moralne superiornosti ter pritrjuje priljubljenemu prepričanju, da so zvezdniška življenja in odnosi sprevrženi, nesrečni, toksični in prepleteni z mnogoterimi odvisnostmi. Vsak od nas rad postane razsodnik in poznavalsko razlaga, kdo je »kriv« za propad razmerja, kdo laže in kdo pogosteje zlorablja opojne substance. Privoščljivo ugotavljamo, da denar ni vse in da so tudi naši idoli le ljudje, polni nizkih strasti in škodljivih ravnanj. 

Že Rimljani so vedeli, da če ljudem nudiš kruha in iger, pozabijo na lastno nezadovoljstvo, upade pa tudi njihovo zanimanje za ukvarjanje s pomembnimi temami – tistimi, ki dejansko vplivajo na njihova življenja.

Angleška Premier liga se rada pohvali, da je najboljša nogometna liga na svetu. Treba je priznati, da gre za najbolj popularno in komercialno dodelano državno tekmovanje na svetu, kjer si dvajset klubov v treh letih razdeli več kot 10 milijard funtov vredno pogačo z naslova televizijskih pravic.

Če želijo klubi še naprej rasti, morajo nenehno skrbeti, da bodo potrošnikom, v tem primeru so to navijači, nudili čim večji spektakel. Eden od načinov je tudi bolj strnjen urnik tekem, ki si jih ljudje lahko ogledajo na malih ekranih – a to se potem pozna na večji obremenjenosti nogometašev. Ti se v sodelovanju s svojimi klubi, v želji, da bi bili bolje pripravljeni, zatekajo tudi k dopingu.

Nedavna objava je pokazala, da je bilo v petletnem obdobju na dopinških testih pozitivnih 15 igralcev v prvi ligi oz. 88 v vseh nogometnih tekmovanjih v Veliki Britaniji. Gre za skrb vzbujajoč pojav, ki je zanimiv tudi zaradi nekaznovanosti. Toliko o ničelni toleranci do dopinga v nogometu ...

Pravica do zasebnosti (na kateri temelji tudi zaenkrat še obstoječa podlaga za legalizacijo splava v ZDA) je tista, za katero se zdi, da se ji ljudje najlažje odpovemo. Prepogosto verjamemo, da smo svoje podatke delili samo s podjetjem, ki upravlja z aplikacijo, ki jo uporabljamo, čeprav temu ni tako. Podatkovni posredniki (data brokers) niso nič novega. Je pa na mestu poudariti, da podjetja vse preveč rada naše zasebne podatke prodajajo naprej in nas o tem ne obveščajo.

Tako so v preteklih dneh mediji poročali o raziskavi CDC v ZDA, kjer so na podlagi na trgu kupljenih podatkov o lokacijah mobilnih telefonov raziskovali, če so se ljudje držali prepovedi javnega življenja.

Za vse, ki uporabljajo aplikacije za vodenje menstrualnega koledarja, pa naj bo v opozorilo to, da že danes državna institucija v "zahodni liberalni demokraciji" kupuje podatke za nadzorovanje naših teles. Samo pomislite, kaj vse lahko s podatki o vaši menstruaciji počne država, ki prepove splav.

Časnik Politico je v ponedeljek objavil osnutek dokumenta, ki razkriva, da je Vrhovno sodišče ZDA izglasovalo razveljavitev zgodovinske razsodbe Roe proti Wade iz leta 1973, ki je ustavno zaščitila svobodo izbire do abortusa. Avtor besedila je konservativni sodnik Alito, ki odločitev Roe proti Wade ocenjuje kot zmotno in obenem zagovarja mnenje, da je treba vprašanje abortusa vrniti politiki.

Abortus resda je politično vprašanje, ni pa vprašanje, o katerem naj odloča peščica odločevalcev, ki pogosto niti nimajo maternice. Sploh pa prepoved splavov nikoli ne vodi v zmanjšanje njihovega števila, temveč sili ljudi, da iščejo takšne in drugačne alternative. 

Poskusov zamajanja pridobljenih pravic prav tako ne smemo opazovati izolirano. Abortus v ZDA lahko postane prva padla domina v vrsti ostalih izborjenih pravic, npr. pravice do dostopne kontracepcije in pravic istospolno usmerjenih. Paziti moramo, da konservativni "uspeh" čez lužo ne navdahne še častilcev patriarhata pri nas.

O problematiki izkoriščanja hrtov za različne namene se zadnja leta vse več govori. Medtem ko jih v Španiji uporabljajo predvsem za lov, pa na Irskem, v Veliki Britaniji in ZDA poganjajo tekaško industrijo.

Mnoga društva nudijo pomoč in skrbijo za reševanje in kasnejše posvojitve psov, ki so žrtve teh industrij. Psi pogosto živijo v nevzdržnih pogojih, podvrženi so krutim treningom, izčrpavanju zavoljo dosežkov in posledičnim poškodbam, lastniki pa jih zavržejo, ko za industrijo niso več koristni. 

A četudi se beseda o problematiki širi, očitno še ni dosegla italijanske občine Maserada sul Piave, kjer gradijo stadion za pasje dirke, projekt pa podpira in financira sam župan. Medtem ko ta želi v Italijo privabiti turiste in ljubitelje športnih stav, so se društva, zavetišča in posamezniki v nasprotovanju mobilizirali proti gradnji steze, ki bi za seboj neizogibno potegnila poškodbe in smrti hrtov. Morda bi bilo enkrat za spremembo dobro, če bi se zgledovali po ZDA.