Agrument

Ste v zadnjem času opazili objave na družbenih omrežjih z barvnimi kvadratki? Gre za izjemno popularno besedno igro Wordle s ciljem najti petčrkovno besedo v največ šestih poskusih.

Igro je šele pred nekaj meseci ustvaril ameriški programer, in sicer zaradi dolgočasja njegove partnerke med pandemijo in njune strasti do besednih iger.

Zakaj je Wordle čez noč postal svetovni fenomen, ki so ga prenesli v številne druge jezike, med drugim v slovenščino, in ga dnevno igrajo milijoni? Igra je zelo preprosta in vzame malo časa, a zahteva strateški razmislek. Največja razloga za uspeh igre sta omejitev ugibanja ene besede na dan, ki velja povsod po svetu, in možnost deljenja rezultatov z emojiji.

Izjemen potencial igre je opazil NY Times, ki jo je pred kratkim kupil za več kot milijon evrov. Igra, ustvarjena iz kratkočasja in zabave, je tako avtorju prinesla finančno brezskrbnost, igralcem pa dodatno skrb, ali bo sčasoma postala plačljiva in tako izgubila svoj največji čar.

Odzivi na izjemne nastope slovenskih smučarskih skakalk so nas opomnili, da živimo v šovinistični družbi. Pri tem ne mislimo le na ostudne odzive najbolj znanih domačih incelov in blesave komentatorje, temveč tudi na medijske odzive.

Dan po nastopu na posamični tekmi so na vstopni strani portala RTVSLO enako izpostavljeno mesto kot izjavam obeh skakalk namenili članku o tem, kako njun uspeh doživljata njuna moška sorodnika, po ekipni zmagi pa je 24ur v naslovu vključil le Prevčevo izjavo, ki ji je v bolj izpostavljenem delu sledila še izjava Zajca. Čeprav sta bili skakalki relativno bolj zaslužni za zmago, sta njuni izjavi na vrsto prišli šele daleč spodaj.

Mimogrede, se spomnite poročanja o Nadalu, ki je z zmago na OP Avstralije prehitel Đokovića in Federerja ter tako postal "prvi človek", ki je osvojil kar 21 turnirjev za grand slam? Dosežek je vsekakor impresiven, poročanje pa pod pragom. Ste vedeli, da jih je Margaret Court osvojila 24, Serena Williams 23, Steffi Graf pa 22?

Medtem ko gospodinjstva že trpijo zaradi povišanja cen energentov, energetski velikani, kot sta Shell in BP, preštevajo rekordne večmilijardne profite. Ti so predvsem posledica povišanja cen plina zaradi okrnjene dobave, ki je gigantom omogočila trgovanje tam, kjer je dobiček največji. Tudi z obračanjem tankerjev.

Multinacionalke krizo izkoriščajo tudi za grajenje novih ploščadi, kot je denimo Abigail v Severnem morju, pri tem pa jih podpirajo celo nacionalne države, ki so se na nedavnem COP26 zavezale k zaustavitvi rabe fosilnih goriv. Posledice pohlepa čutijo tudi v Južni Ameriki, kjer se borijo s katastrofalnimi naftnimi razlitji v Peruju in Ekvadorju.

Kaj lahko stori civilna družba? Prisili oblasti, da s spodbudami in olajšavami nehajo podpirati fosilna goriva! Pri tem nas lahko navdihuje zgodovinska zmaga ekvadorskih avtohtonih ljudstev na vrhovnem sodišču, ki je v petek odločilo, da morajo imeti ta zadnjo besedo pri ekstrakcijskih projektih, ki vplivajo na njihovo zemljo.

Bolezni ščitnice ponavadi prizadenejo ženske. Kronična vnetja in druga stanja, ki povzročajo prekomerno ali prepočasno delovanje ščitnice, imajo nediferencirane simptome, kot so anksioznost, depresija, nepojasnjeno hujšanje ali pridobivanje teže, utrujenost, prebavne težave, motnje spanja, izpadanje las, visok holesterol ali pritisk ... Ker so simptomi splošni, jih zdravniki pogosto pripišejo stresu ali "ženskemu jamranju", tako da včasih na diagnozo, ki bi jo lahko s krvnim testom potrdili takoj, pacientke čakajo mesece ali leta.

Neresno obravnavanje žensk, zlasti, ko obolijo za stanji, ki prizadenejo predvsem ali izključno njih (o križevem potu pacientk z endometriozo smo že pisali), je žal prepogost standard. Pri nas se ščitnične bolnice na nadomestni hormonski terapiji že leta borijo, da bi razširili nabor zdravil, ki so jim na voljo. Tiste, ki največkrat predpisani Euthyrox slabo prenašajo, se oskrbujejo v Italiji in, če imajo srečo, dobijo povrnjen le del stroškov. 

Čeprav smo krepko v kurilni sezoni, ki jo zaznamujejo visoke položnice, je vlada šele ta vikend končno sprejela ukrepe za omilitev posledic dviga cen energentov. 710 000 upravičencev čaka 150 € solidarnostnega dodatka oziroma povedano drugače, ogrožena je kar tretjina prebivalcev. 

Kot smo pri Janševi vladi že vajeni, je tudi ta ukrep ideološko selektiven in neupravičeno favorizira velike družine, še bolj pa nas moti, da bo država sredstva pobrala kar iz podnebnega sklada. Tako črpanje sredstev je sicer že decembra predlagala tudi opozicija, siromašenje podnebnega sklada, ki je “poln” zaradi pomanjkanja interesa, da se izvedejo potrebni projekti, pa je vlada nadgradila s subvencijami za 12 največjih industrijskih porabnikov energije. 

Ne pozabimo, da se energetske revščine ne da rešiti s predvolilnimi bonbončki. Glede na inflacijo in naraščajoče cene pa se sprašujemo, koliko najrevnejših prebivalcev bo radiatorje pustilo zaprte in vavčer raje porabilo za hrano!