Agrument

17-letnica iz Nebraske je bila avgusta obtožena kaznivega dejanja splava po 20. tednu nosečnosti, dokazi pa so bili delno zbrani na podlagi naloga Meti za izročitev zgodovine klepetov v aplikaciji Messenger. Podatkov podjetje ne bi moglo predložiti, če bi najstnica uporabljala t. i. šifriranje od konca do konca (E2EE) – funkcijo, za katero Meta že dolgo obljublja, da bo privzeto nastavljena za vse uporabnike.

Zaradi vse večjega javnega zavedanja in s tem vse večje bojazni pred močjo in škodo poslovnih modelov tehnoloških gigantov je šifrirano sporočanje v zadnjih letih vedno bolj priljubljeno. Milijoni so WhatsApp in podobne aplikacije zamenjali za Signal, Telegram ali katero od drugih platform, ki omogočajo E2EE.

V luči zaostrovanja nadzora nad digitalnimi uporabniki in prebivalstvom nasploh imajo aplikacije za šifrirano komuniciranje vse pomembnejšo vlogo v bitki za zasebnost, nemalokrat pa se izkažejo tudi kot uspešno orodje mobilizacije – takšne in drugačne. 

Osamljenost je danes močno razširjena – še posebej med moškimi mlajših in srednjih let. Polje medsebojnih odnosov se spreminja, standardi za razmerja pa upravičeno višajo. Cele generacije moških, ki jih družina in družba niso navadile čustvene razpoložljivosti, se je morajo sedaj priučiti same.

Vse višja raven zavedanja, kaj je v zdravih odnosih sprejemljivo in kaj ne, je pozitivna in predstavlja celo korak v smeri odprave patriarhata, a vendar se posamezniki v obrambi hitro oklenejo konservativnosti ali toksičnih vzgibov. Ti jih lahko v najhujših primerih pripeljejo v objem škodljivih skupin, kot so sovraštva polni inceli ali cinični strateški “zapeljevalci”.

Vse to kaže, da je osamljenost povezana z besnim individualizmom sodobne družbe, ki se oklepa zastarelih vlog spolov. Znanost in osebne izkušnje so si torej enotne: v dobro sebe in soljudi lahko delujemo samo s čustvenim odpiranjem in ustvarjanjem dejanskega, pristnega tovarištva – ne glede na spol ali kateri koli drug dejavnik.

Kljub nekaj zapletom je trimesečni nemški eksperiment z uvedbo poceni javnega mestnega, primestnega in regionalnega prometa prinesel številne uspehe. Po ceni devet evrov na mesec je bilo skupaj prodanih 52 milijonov vozovnic, s čimer naj bi za 1,8 milijona ton zmanjšali onesnaženje z ogljikovim dioksidom, nekoliko pa zajezili tudi inflacijo. 

V Sloveniji lahko že občasni uporabnik različnih vrst javnega prevoza ugotovi, da bi bila izvedba takšne kampanje znanstvena fantastika, a tega nič ne oriše bolje kot primer Slovenskih železnic. Nenehne zamude in katastrofalen odnos, obupna aplikacija in postopek kupovanja vozovnic ter zastarela infrastruktura so le nekatere težave, zaradi katerih je pot z vlakom pri nas pogosto nočna mora.

Manj avtomobilov lahko pripomore k reševanju podnebne krize, pri tem pa mora ključno vlogo odigrati javni promet, zato je treba vlado glede povečanja investicij v železnice držati za besedo. A to ne bo pomagalo, če bodo javna podjetja vodili nesposobni kadri.

Po tem, ko je Joeju Bidnu uspelo pod streho spraviti t. i. zakonodajo za zmanjševanje inflacije, je svoje volivce navdušil še z odpisom 10 000 dolarjev študentskega dolga. Kljub siceršnji skromnosti, sta ukrepa uspela dvigniti njegovo priljubljenost, demokrati pa so si pred novembrskimi kongresnimi volitvami izboljšali izhodišče. Kot kaže, bodo uspešno unovčili tudi ljudsko jezo zaradi odprave zaščite splava.

Biden je prejšnji četrtek na krilih niza političnih zmag nagovoril ameriške državljane in jih opozoril na zgodovinsko grožnjo, ki jo za demokracijo predstavljajo "MAGA republikanci". Z nenavadno temačno estetiko se je odkrito naslonil na meme Dark Brandon, a pri tem znova ni šlo brez značilne liberalne zablode, ki predpostavlja, da je za uspeh trumpizma odgovorna zgolj peščica zlobnih republikanskih podpornikov.  

Dokler demokrati ne bodo spoznali, da je zlate dobe centrističnih politik konec in da je čas za dejanske spremembe, se z grožnjo proto-fašizma ne bodo zmogli soočiti.

Lani se je med pandemijo v ZDA pojavil trend, ki se je nato razširil tudi v evropske in azijske države. Šlo je za množično dajanje odpovedi, poimenovano the Great Resignation. V luči ekonomskih posledic virusa so ljudje delovna mesta v glavnem zapuščali zaradi nizkih dohodkov, manka možnosti napredovanja in nespoštljivega odnosa delodajalcev.

V zadnjem mesecu pa so začeli mediji poročati o novem fenomenu na trgu dela, imenovanem Quiet quitting. Ne gre sicer za zapuščanje delovnih mest, temveč za prenehanje opravljanja dodatnega dela, s tem pa kritiko kulture deloholizma in pričakovanj, da morajo biti zaposleni delodajalcem ves čas na voljo. Medtem ko nekateri tiho dajanje odpovedi vidijo kot upor proti sistemu skozi nekakšno belo stavko, drugi opozarjajo, da služba brez nadur in izgorevanja ne sme biti dojeta kot upor.

Trendi na področju dela imajo raznolike izvore, izkoristiti pa bi jih bilo treba za krepitev delavske zavesti, organizacijo zaposlenih in odpravo njihovega izkoriščanja.