Agrument

Jeseni se nam obetajo lokalne volitve. Na vse hujše posledice podnebnih sprememb tudi v Ljubljani se je ta teden odzvala civilna družba. Kar 93 organizacij je na župana, ki je že napovedal novo kandidaturo, naslovilo pismo Vročina v Ljubljani. V njem so opozorili, da bo mesto, ki se sicer razglaša za živahno in živo, brez naslavljanja previsokih temperatur ostalo prazno in da časa za ukrepanje zmanjkuje. 

S pismom, ki je v ospredje postavilo okolje in meščane, pa je ironično sovpadla predstavitev sežigalnice odpadkov, ki jo v Ljubljani želi zgraditi Janković. To je ponovno aktiviralo civilno družbo in nekaj strank, ki sežigalnici ostro nasprotujejo. Energija iz kurjenja plastike namreč ni le ogljično potratna, temveč odpira še vprašanje vrednosti trdnih delcev v zraku, ki so bile že lani presežene tudi do desetkrat.

Ni torej jasno, kdaj bodo politiki začeli zastopati ljudi in naravo, kaže pa, da bo na prihajajočih volitvah pomembno vlogo ponovno odigrala civilna družba. 

Zaradi pandemije so letalske družbe odpuščale na tisoče delavk in delavcev. Zdaj se turizem vrača bistveno hitreje od pričakovanj, zato letalskega osebja primanjkuje, odpovedani so številni leti, na letališčih pa vlada kaos. Na Heathrowu rabijo še dodatnih 13 000 zaposlenih, v Frankfurtu 1000, Lufthansa pa bo morala julija odpovedati 1000 letov.

Toda osebju se nikamor ne mudi. Zdaj imajo priložnost, da si izborijo svoje pravice znotraj panoge, v kateri si morajo med leti sami kupovati vodo ter se strinjati z nečloveškim delovnikom in mizernimi plačami. Zaposleni v španskem EasyJetu na mesec na primer zaslužijo vsega 950 evrov, k spoštovanju minimalne plače v sektorju pa pozivajo tudi v Italiji. 

Milijoni željnih turistov so tako letalskim sindikatom v roke dali moč, da ne le odpravijo nizke plače, temveč izboljšajo tudi desetletja slabih delovnih pogojev in obravnave s strani letalskih družb. Mi navijamo za njih, četudi iz prešvicanih vrst, nastalih zaradi odpovedanih letov.

Leta 2019 je Nobelovo nagrado za mir prejel etiopski premier Abiy Ahmed, in sicer za svoja prizadevanja za mir z Eritrejo ter reševanje tamkajšnjega mejnega konflikta. Če nekoliko karikiramo, bi lahko Ahmed v slovenski politiki igral vlogo trenutnega predsednika republike, ki se po prsih tolče kot idejni oče arbitražnega sporazuma.

A tudi etiopski premier je zaradi slave in vpliva kmalu izgubil stik z realnostjo. Morda je res rešil mejno vprašanje, a v domovini je kljub plebiscitarni podpori na lanskih volitvah zanetil več etničnih konfliktov. V Tigraju še vedno poteka krvava vojna, v kateri je umrlo vsaj 8 000 ljudi, duh etničnega sovraštva, ki ga Ahmed ne uspe več zapreti v stekleničko, pa je zajel tudi druga območja. Tam prihaja do pobojev civilistov in samo v nedavnem pokolu je bilo ubitih vsaj 200 ljudi.

"Etiopski cesar" se je zdaj začel zgledovati po najbolj zagrizenih avtokratih – v državi je omejen tudi dostop do informacij in samo letos je bilo pridržanih že 22 novinarjev.

Medtem ko so podjetja v trgovinski dejavnosti lani ustvarila 1,3 milijarde evrov dobička, se delavke in delavci v panogi zaradi nizkih plač pogosto znajdejo celo na pragu revščine. Poleg tega se soočajo z nedopustnimi pogoji, saj so zaradi pomanjkanja kadra vse bolj obremenjeni, ne smejo hoditi na malico, ponekod pa jim prepovedujejo tudi letne dopuste.

V Sindikatu Tuš so zato začeli zbirati podpise za peticijo, s katero želijo izboljšati razmere v Tuševih poslovalnicah, aktivnosti pa bodo razširili še na druge trgovske verige. Hkrati poskušajo okrepiti tudi svoje članstvo, saj bi se tako lahko pogajali v imenu vseh zaposlenih, a jih pri tem – podobno kot pred njimi Sindikat Lidl – ustrahuje in ovira delodajalec.

Z delavkami in delavci moramo izkazati solidarnost, jih podpreti v prizadevanjih za sindikalno organiziranje ter jim pomagati v boju z izkoriščevalci, ki bogatijo na račun njihovega trdega dela! Pravice kapitala ne smejo imeti prednosti pred pravicami ljudi.

Odločitev vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Roe proti Wade, katere posledica bo kriminalizacija splava v številnih ameriških državah, zdaj učinkuje tudi na (ne)varnost uporabe spletnih aplikacij, ki spremljajo menstrualni cikel. Že v preteklosti se je izkazalo, da podjetjem, ki stojijo za tovrstnimi aplikacijami, zaščita zasebnosti uporabnic ni ravno na vrhu prioritet, zdaj pa se zdi, da bodo k razkritju reproduktivnih zdravstvenih podatkov lahko celo prisiljena s strani države. Omenjena razsodba bo morda botrovala dosegljivosti zadevnih informacij organom pregona, ki bodo lahko z njihovo pomočjo ugotavljali, ali je prišlo do prekinitve nosečnosti.

Biden naj bi zato kmalu zaprosil Zvezno komisijo za trgovino (FTC), da uporabi vsa razpoložljiva sredstva za namen zaščite zasebnosti podatkov uporabnic. Združene države s takšnimi potezami kljub čaščenju osebne svobode in vzvišenemu preziru do politike nadzora s strani Kitajske slednji v resnici postajajo vedno bolj podobne.