Agrument

Jutri bo stavka (visoko)šolskih sindikatov; stavkata SVIZ in VSS. Ob ministrici Kustec je neverjetno, da je stavka šele zdaj. Kustec je kot polnočni izlet v McDrive: vsake kvatre se ti zdi dobra ideja, a že s prvim ugrizom se prepričaš, da je slaba. Ministrice sploh ni bilo na radarju, kadar pa se je pojavila, bi bilo vedno znova bolje, če se ne bi. 

Šolniki so vztrajali kljub odrinjanju njihove dejavnosti na rep družbene pomembnosti. Med prvimi smo jih precepili, a jih vseeno nismo spustili na delo. Univerze so bile online celo študijsko leto – na en semester podlage. Navodila ministrstva so bila kronično prepozna, zmedena in kontradiktorna.

A sodu je izbil dno dogovor z zdravniki, ki ga je zadržalo ustavno sodišče. Zdravniki bi krizne razmere izkoristili za izstop iz enotnega plačnega razreda, ki bi temeljno zamajal dogovorjena plačna razmerja, izhajajoča iz enačaja med zdravnikom in visokošolskim učiteljem. Tisti, ki novega zdravnika izobrazi, pač ne more biti slabše plačan od njega.

Z izbruhom vojne v Ukrajini se je močno povečal pretok vsebin na družbenih omrežjih. Podobno kot ob začetku pandemije spet padamo v past t. i. doomscrollinga, katerega žrtev je najverjetneje tudi naš predsednik vlade, ki od začetka invazije na Twitterju preživlja v povprečju vsaj 6 ur na dan.

Prva TikTok vojna, kot so jo poimenovali nekateri mediji, nam daje nov, srhljivo avtentičen vpogled v vojno dogajanje, ki pa ob značilni tiktokovski estetiki in kontekstu omrežja, na katerem prevladujeta obešenjaški humor in seksualizacija, lahko izpade nadrealistično. Algoritmi, ki lažne novice in propagando v lovu na našo pozornost promovirajo, resnično sliko še dodatno meglijo. 

Kot protiutež, ki v poplavi informacij in multimedijskih vsebin poskuša izluščiti dejstva, se vzpostavlja skupnost OSINT. Organizacije, kot je Bellingcat, s hivemindovskim pristopom in odprtokodnim etosom postajajo ključen del medijskega poročanja o stanju na terenu. Medijski ekosistem se je spremenil. Vojne grozote ne.

Izšlo je poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe, IPCC, katerega sporočilo je po besedah organizacije Greenpeace jasno: Nismo pripravljeni na to, kar prihaja.

Ekstremni vremenski pogoji že presegajo zmožnosti rastlinskega in živalskega sveta ter povzročajo množično izumiranje. Posledice podnebnih sprememb se po svetu dogajajo istočasno, zato njihove učinke še težje blažimo. Milijoni ljudi imajo težave pri dostopu do čiste pitne vode in hrane. Napredek, ki ga dosegamo, je pomanjkljiv in vodi do vse večjih vrzeli med našimi dejanji in odzivom, ki bi bil dejansko ustrezen za soočanje z vse večjimi tveganji.

Sporočilo za javnost ob objavi poročila sicer prinaša žarek upanja, a situacije ne olepšava: "Znanstveni dokazi so enotni: podnebne spremembe predstavljajo tveganje človeški dobrobiti in zdravju planeta. S kakršnim koli dodatnim prelaganjem ukrepanja na globalni ravni bomo zamudili kratek in hitro umikajoč se trenutek, v katerem si še lahko zagotovimo varno prihodnost."

Včeraj sta T. Fajon in A. Bratušek gostovali v predvolilni oddaji na Nova24TV. Medijski projekt SDS preko madžarskih investicij financira stranko in skrbi za redno dozo sovraštva in šikaniranja. Bolj kot servirana vprašanja Toninu in ostalim nam je v oči padla sodobna vizualna podoba, ki jo verjetno plačujemo z javnim denarjem, prekanaliziranim v zadnjih dveh letih. Vse skupaj je od daleč skoraj videti kot resna televizija. 

Je pa vlada poskrbela za propagando tudi onkraj strankarskih trobil. Meseci kadrovanj na RTV in discipliniranja novinarjev preko dopisov UKOM-a in poniževanj na Twitterju so dosegli svoj učinek. V zadnjem tednu smo na nacionalki lahko spremljali analizo neke druge nacionalne televizije, najbolj kritične oddaje so bile odpovedane zaradi poročanj o vojni, včeraj pa smo kar v živo lahko spremljali Janšev (predvolilni) shod.

Janez Janša je od začetka vojne dobil neomejeno medijsko pozornost ter preživel več kot 43 ur na Twitterju. Kampanja je v polnem teku!

Ni treba dolgo iskati, da najdemo "zavedne kristjane", ki svojo ideologijo izkoriščajo za najrazličnejše oblike diskriminacij, od seksizma do ksenofobije in rasizma. Vprašajte Tonina, kdo so "pravi" begunci, ali pa slovensko vlado, kaj Ukrajince ločuje od prebivalcev Bližnjega vzhoda, ki ravno tako zapuščajo domove, da si rešijo življenje?

A če smo njihovih nazadnjaških mnenj že vajeni, bolj razburja odločitev novinarjev POP TV, ki so pretekli teden o vlogi žensk v športu in družbi spraševali slovenske krščanske fanatike, med katerimi sta se znašla celo dva gimnazijska profesorja. Odgovori so bili podobni tistim, ki bi jih lahko slišali v srednjem veku – ženske naj ostanejo doma, rojevajo in vzgajajo otroke, saj je vsaka njihova zaposlitev izven doma izrojena. 

Tako izjave iz prvega kot drugega primera lahko označimo za sovražni govor. Kot take spadajo na smetišče zgodovine in nikakor ne v osrednje slovenske medije ali stališča neke države, avtorji pa bi morali zanje tudi odgovarjati.