Agrument

Danes je nov dan je ena od 192 organizacij in posameznikov, ki so ta teden pozvali EU, naj zaščiti migrante, begunce, prosilce za azil in osebe brez statusa pred negativnimi posledicami strojne inteligence. Nekateri vidiki tehnološkega napredka lahko prinesejo boljšo kakovost življenja in učinkovitejši dostop do javnih storitev, vendar je strojna inteligenca tudi orodje pretiranega nadzora in targetiranja predvsem marginaliziranih skupin. 

Od detektorjev laži in sistemov za profiliranje, ki jih poganja strojno učenje, do nadzora evropskih meja z novimi tehnologijami, sistemi umetne inteligence predstavljajo vedno večji del upravljanja migracij v EU. Tehnologija je ključen del sistema nadzora meja EU, ki ga moramo misliti v luči vedno večje kriminalizacije migracij in desnega ekstremizma. Droni hrvaške policije so bili ključni pri izvajanju pushbackov v Srbijo in BiH, tehnologije, ki omogočajo biometrijo, pa upravičujejo pretiran nadzor grške policije nad migrantskimi skupnostmi. 

Pri nas vlada prepričanje, da ustvarjalci živijo na veliki nogi, saj jih financira država. A nedavna raziskava in vidni primeri izkoriščanja razkrivajo drugačno sliko. V sektorju prevladujejo slabo plačane prekarne zaposlitve, delavci težko pokrivajo stroške dela, vsak drugi razmišlja o menjavi poklica. 

Država daleč od tega, da bi “sponzorirala” ustvarjalce, prej organizira njihovo izkoriščanje. Prakso outsourcinga so vpeljali prav javni zavodi, podplačano delo pa mora marsikdo sprejeti zaradi referenc za ohranitev statusa samozaposlenega v kulturi. Po drugi strani so si kulturniške elite z vezami zagotovile dosmrtne rente s strani istih institucij.

Ministrstvo za kulturo obljublja spremembe, a ekipa, katere del so tudi bivši upravljalci izkoriščevalskih ustanov, ne more spremeniti razmerja moči v prid delavcem. Ti lahko to storijo sami, če se povežejo v boju za svoje pravice; prav zato je nastal sindikat ZASUK, ki vabi delavke, da se včlanijo in skupaj “zasukajo sektor”.

Ye, prej znan kot Kanye West, je v nedavni oddaji z Alexom Jonesom zaostril svojo antisemitsko retoriko in celo hvalil naciste. Gre za zavržne izjave, ki širijo sovraštvo do Judov, z njimi pa je Ye kot prikrite podpornike takšne ideologije razgalil tudi številne (skrajno) desne vplivneže in politike, s katerimi se je družil zadnje čase.

Ti so mu ploskali, ko je nosil majico z napisom "Bela življenja štejejo", za smrt Georgea Floyda krivil fentanil namesto policijskega nasilja ter širil teorije zarot – hkrati pa točno vedeli, kako sovražno je v resnici njegovo razmišljanje, in ga morda celo pomagali radikalizirati. Čeprav se z njim v številnih pogledih strinjajo, so mu morali javno podporo ob neposredni omembi Hitlerja odreči, saj vedo, da je treba rasizem in antisemitizem širiti s kodiranimi sporočili.

Zavedati se moramo, da so ravno tako kot odkriti sejalci sovraštva in nestrpnosti nevarni tudi tisti, ki jih pri tem podpirajo, a znajo v javnosti svoje besede nekoliko lepše zapakirati.

Volitve so obvezen pogoj za uspeh predstavniške demokracije, saj so edini način, na katerega lahko izbiramo svoje predstavnike. Oddaja glasu je naš najenostavnejši način prispevka družbi, zato nas lahko žalosti slaba volilna udeležba v številnih državah po svetu. Ta je predvsem posledica apolitičnosti mladih, ki redkeje hodijo na volišča kot starejši ljudje.

Nevladne organizacije in politiki želijo na razne načine spodbuditi participacijo mladih, a so potem kaj hitro nezadovoljni z njihovimi glasovi. Mladi so namreč nagnjeni bolj na levo in kot taki predstavljajo rakrano boomerskim desničarjem. Tako so na novembrskih volitvah v ZDA republikanci ciljali tudi na glasove generacije Z, a se je zgodilo ravno nasprotno, saj je prav ta preprečila uspeh rdečega vala.

Tudi pri nas si mladi želijo progresivno politiko. Da se ključ do njenega uspeha skriva ravno v volilni udeležbi, iz tedna v teden dokazuje tudi naše "supervolilno" leto. 

V teh dneh so pričeli z gradnjo blejske obvoznice. Gre za pomemben projekt, ki bo nekoliko prometno razbremenil jezero. A vendarle dejstvo, da na mobilnost gledamo zgolj skozi prizmo avtomobilskega prometa, kaže na to, kako smo pri nas v preveliki meri odvisni od njega. 

Namesto ukrepov, ki bi spodbujali trajnostno mobilnost, pa širimo avtocestne povezave in poglabljamo prometni kaos, h kateremu pripomore tudi mednarodni tranzit. Železniška infrastruktura že leta stagnira, avtobusni prevozi, predvsem do turistično bolj priljubljenih destinacij, pa živijo predvsem na račun subvencioniranih ali brezplačnih vozovnic.

K takojšnjemu zmanjšanju prisotnosti avtomobilov na cestah lahko med iskanjem rešitev na področju trajnostne mobilnosti prispeva že nekaj tako enostavnega, kot je omogočanje dela od doma. Sosednja Furlanija - Julijska krajina pa na primer prebivalce spodbuja k uporabi kolesa za vsakodnevne opravke tako, da prihodnje leto vsem ponuja subvencijo za nakup novega.