Agrument

Nova evropska direktiva o avtorskih pravicah ogroža svoboden splet, kot ga poznamo. Vsekakor verjamemo, da 17 let po zadnji posodobitvi zakonodaje potrebujemo reformo, vendar trenutni predlog prinaša več problemov kot rešitev. 

Zaupanja nam ne navdajajo niti največji podporniki direktive. Axel Voss, avtor spornega 13. člena, zveni nekoherenteno in deluje tehnološko nepismen v svojih pojasnilih predlaganih sprememb, na svojem spletnem profilu pa kar, ta veliki zagovornik avtorskih pravic, uporablja slike brez dovoljenja avtorjev. 

V Sloveniji je najbolj glasen podpornik Franc Bogovič, ki je zadnje dni več pozornosti kot potencialnim posledicam sprejetja direktive namenil konspirativnim podtikanjem, da je DJND v kampanjo vključen kot plačan akter. G. Bogovič je morda strokovnjak na področju kmetijstva, v pogovorih o avtorskem pravu pa preprosto nima zadostnega znanja. 

Za resno razpravo na to temo se nam pridruži jutri ob 11.00 na Pravni fakulteti. 

Pozivi o zmanjšanju ali ukinitvi davčne obremenitve za ženske "higienske" izdelke prihajajo s celega sveta. Po masovnih protestih so v Indiji nedavno ukinili 12 % DDV, ki je bremenil vložke in tampone ter posledično marsikateremu dekletu onemogočal odhod v šolo. Medtem, ko se v VB borijo za ukinitev 5 % DDV, je pri nas leta 2016 potekala kampanja za zmanjšanje obdavčitve iz 22 na 9,5 %, ki pa je bila neuspešna.

Zaradi EU zakonodaje, ki zaenkrat še ne dopušča popolne oprostitve davka na določene izdelke, takšni rezi zaenkrat še niso mogoči, pa vendar bi se do leta 2022 to lahko spremenilo. EU obljublja nov zakon, ki bo omogočal prav takšne izjeme. Držimo pesti!

Vseeno pa je potrebno izpostaviti še nekaj: namesto, da bi obremenitev zaradi naravnih človeških procesov prelagali na dekleta in ženske, bi bilo bolje, če bi država poleg rednih ginekoloških pregledov zagotavljala tudi zastonj menstrualne skodelice. Manj stroškov, manj stigmatizacije, pa še za okolje je boljše!

Kljub visoki gospodarski rasti je v lanskem letu kar 63 % zaposlenih prejemalo plačo, nižjo od povprečne. Hkrati  je 93.198 ali skoraj 10 % delovno aktivnih posameznikov samozaposlenih. Za njih ne veljajo vsi standardi delovno-pravne zakonodaje, temveč so podvrženi jekleni roki trga in odvisni od svojih pogajalskih sposobnosti. 

Skupina študentov je izvedla raziskavo o višini minimalne urni postavke v atipičnih oblikah dela, ki bi prekarnim delavcem omogočila sprotno plačevanje stroškov in bi dosegala raven minimalne plače; ta po njihovih izračunih znaša 10,21 €. Upoštevajoč faktor tveganja, ki ga nosijo samozaposleni ter razlike med panogami, bi postavka najbrž morala biti postavljena še višje. 

Minimalni urni postavki se lahko očita, da normalizira prekarnost in pasivizira delavski boj. Vendar je dejstvo, da bo država morala s svojimi mehanizmi uravnati razmerja moči med delavci in delodajalci in z draženjem atipičnih oblik dela te kapitalu dolgoročno narediti manj privlačne.

Ljubezen in poželenje sta eni od osnovnih človekovih potreb, ki pa sta obratno sorazmerni. Poželenje, ki ga napajata skrivnostnost in negotovost, je najmočnejše takrat, ko potencialnega partnerja šele spoznavamo in se vanj zaljubljamo, ko pa se ljubezen poglablja, začne poželenje ugašati. 

S pomanjkanjem poželenja se sooča večina parov v dolgoletnih razmerjih - torej bi moralo biti poželenje na vrhuncu pri posameznikih, ki potencialnega partnerja še iščejo. Vendar ne nujno, pravi Esther Perel, priznana partnerska terapevtka. Posamezniki, ki svoje potencialne partnerje iščejo na Tinderju in podobnih aplikacijah, zaradi odsotnosti zapeljevanja in negotovosti ne občutijo poželenja, pač pa zgolj spolno vzburjenje. Podobno je tudi v primerih, ko potencialne partnerje preverimo na družbenih omrežjih – z odsotnostjo skrivnosti in presenečenja, je manj tudi poželenja.

Da bo poželenje torej preživelo, manj »stalkajmo«, manj »svajpajmo« in se več spogledujmo iz oči v oči.  

Elon Musk, direktor podjetij Tesla in SpaceX, je v očeh javnosti kul. Vihti metalce plamena, pošilja avtomobile v vesolje, hodi z Grimes. In poleg tega skrbi tako za okolje kot za napredek, kajne? No, internet vse pogosteje opozarja, da tudi v njegovem primeru brezglavo čaščenje osebnosti ni na mestu, in Musku ob nepremišljenem, žaljivem tvitanju očita še donacije republikancem, preprečevanje ustanovitve sindikata v Tesli – ali pa kar splošno pomanjkanje človeškega sočutja.

Družbeni pritisk na osebo Muskovega kalibra je zagotovo izjemen; vsaka njegova izjava se v medijih in na družbenih omrežjih obrne tisočkrat. A vredno je pomisliti, da morda nekdo, ki se mu je uspelo povzpeti na sam vrh kapitalistične lestvice uspeha, primarno vendarle ni moralno neomadeževan junak. V svetu, obsedenem s podjetništvom, pač cvetijo posamezniki, ki so takemu okolju prilagojeni – ne le izjemno tekmovalni, temveč tudi arogantni ali celo pravi kreteni.