Agrument

Po tem, ko je Joeju Bidnu uspelo pod streho spraviti t. i. zakonodajo za zmanjševanje inflacije, je svoje volivce navdušil še z odpisom 10 000 dolarjev študentskega dolga. Kljub siceršnji skromnosti, sta ukrepa uspela dvigniti njegovo priljubljenost, demokrati pa so si pred novembrskimi kongresnimi volitvami izboljšali izhodišče. Kot kaže, bodo uspešno unovčili tudi ljudsko jezo zaradi odprave zaščite splava.

Biden je prejšnji četrtek na krilih niza političnih zmag nagovoril ameriške državljane in jih opozoril na zgodovinsko grožnjo, ki jo za demokracijo predstavljajo "MAGA republikanci". Z nenavadno temačno estetiko se je odkrito naslonil na meme Dark Brandon, a pri tem znova ni šlo brez značilne liberalne zablode, ki predpostavlja, da je za uspeh trumpizma odgovorna zgolj peščica zlobnih republikanskih podpornikov.  

Dokler demokrati ne bodo spoznali, da je zlate dobe centrističnih politik konec in da je čas za dejanske spremembe, se z grožnjo proto-fašizma ne bodo zmogli soočiti.

Lani se je med pandemijo v ZDA pojavil trend, ki se je nato razširil tudi v evropske in azijske države. Šlo je za množično dajanje odpovedi, poimenovano the Great Resignation. V luči ekonomskih posledic virusa so ljudje delovna mesta v glavnem zapuščali zaradi nizkih dohodkov, manka možnosti napredovanja in nespoštljivega odnosa delodajalcev.

V zadnjem mesecu pa so začeli mediji poročati o novem fenomenu na trgu dela, imenovanem Quiet quitting. Ne gre sicer za zapuščanje delovnih mest, temveč za prenehanje opravljanja dodatnega dela, s tem pa kritiko kulture deloholizma in pričakovanj, da morajo biti zaposleni delodajalcem ves čas na voljo. Medtem ko nekateri tiho dajanje odpovedi vidijo kot upor proti sistemu skozi nekakšno belo stavko, drugi opozarjajo, da služba brez nadur in izgorevanja ne sme biti dojeta kot upor.

Trendi na področju dela imajo raznolike izvore, izkoristiti pa bi jih bilo treba za krepitev delavske zavesti, organizacijo zaposlenih in odpravo njihovega izkoriščanja.

Ta teden je v brazilskem pragozdu umrl »mož iz luknje«, zadnji pripadnik svojega ljudstva, ki je desetletja živel v osami. Takšnega življenja si ni izbral, temveč je posledica genocida, ki so ga nad njegovim ljudstvom izvedli profita lačni divji gozdarji pred 26 leti.

Odkar je leta 2018 oblast prevzel trumpovski Bolsonaro, so se nezakonita sečnja, rudarjenje in prilastitev zemlje na staroselskih ozemljih povečali za 137 %. Prav tako je bilo ubitih več agentov fundacije FUNAI, ki se zavzema za pravice staroselcev in izvaja operacije proti nezakonitemu rudarjenju. Sam Bolsonaro je izjavil, da pod njegovo oblastjo staroselci ne bodo prejeli niti centimetra zemlje in obljubo je tudi držal.

»Mož iz luknje« simbolizira grozljivo nasilje in krutost, ki sta se v imenu dobička zgrnila nad staroselce po vsem svetu, pa tudi njihov upor. Brazilce oktobra čakajo volitve. Če bodo spet podlegli desničarskemu populizmu, se bodo zgodbe o genocidu ponavljale še vsaj nadaljnja 4 leta.

Mnoge družine in prijateljske kroge je s (proti)cepilskimi dilemami razklala pandemija. Zlahka si predstavljamo – ali pa smo izkusili –, kako je, ko se tvoj starš ali prijateljica iz razumne osebe prelevi v preizpraševalca znanosti. 

A kako je šele neznosno, če našega bližnjega, za katerega smo prej mislili, da je političen le toliko, kolikor to neposredno vpliva na njegovo denarnico, internet razgali kot odlikovanega noriškega vojščaka. Nekoga, ki namesto znanosti relativizira temeljne vrednote, seje sovraštvo in ponavlja laži.

Morda se na družinskih kosilih res ni pametno pogovarjati o politiki, a že civiliziran nepogovor zahteva minimalen skupni imenovalec: migranti in LGBTQ+ osebe so ljudje, narava potrebuje zaščito, hočemo socialno državo, javno zdravstvo, neodvisno RTV. Brez strinjanja o osnovah lahko prekinemo odnose ali pa težke teme na silo odpremo. Druga možnost je težja in se bo gotovo komu kaj zataknilo v grlu, a je edina, ki nosi potencial spremembe.

Kylie Jenner je nedavno razburila javnost, ko se je bahala s svojim zasebnim letalom, s katerim je nato opravila sedemnajstminutni let in se tako izognila dobrih šestdeset kilometrov dolgi poti z avtomobilom. Vpliv, ki ga imajo tovrstna potovanja na okolje, je katastrofalen, saj je izpust na potnika od pet- do štirinajstkrat večji kot pri komercialnih letih. Jenner pa še zdaleč ni edina superbogatašinja, ki si redno privošči podobne izlete.

Primerljivo brezbrižen odnos imajo številni zvezdniki do vode. Tako navkljub hudi suši, ki že nekaj časa pesti Kalifornijo, za zalivanje svojih trat ali polnjenje bazenov porabijo tudi nekajkrat več vode, kot dovoljujejo tamkajšnje oblasti. Ker so kazni za takšno početje smešno nizke, ni pričakovati, da se bo situacija v prihodnje izboljšala.

Dokler ne bomo poiskali sistemskih rešitev, s katerimi bomo ustrezno sankcionirali majhen del privilegirancev, ki v tako velikem obsegu onesnažujejo okolje, podnebne krize zagotovo ne bomo ustavili.