Agrument

Odločitev vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Roe proti Wade, katere posledica bo kriminalizacija splava v številnih ameriških državah, zdaj učinkuje tudi na (ne)varnost uporabe spletnih aplikacij, ki spremljajo menstrualni cikel. Že v preteklosti se je izkazalo, da podjetjem, ki stojijo za tovrstnimi aplikacijami, zaščita zasebnosti uporabnic ni ravno na vrhu prioritet, zdaj pa se zdi, da bodo k razkritju reproduktivnih zdravstvenih podatkov lahko celo prisiljena s strani države. Omenjena razsodba bo morda botrovala dosegljivosti zadevnih informacij organom pregona, ki bodo lahko z njihovo pomočjo ugotavljali, ali je prišlo do prekinitve nosečnosti.

Biden naj bi zato kmalu zaprosil Zvezno komisijo za trgovino (FTC), da uporabi vsa razpoložljiva sredstva za namen zaščite zasebnosti podatkov uporabnic. Združene države s takšnimi potezami kljub čaščenju osebne svobode in vzvišenemu preziru do politike nadzora s strani Kitajske slednji v resnici postajajo vedno bolj podobne.

Kandidaturo za predsednico_ka države je zaenkrat napovedalo 5 kandidatk_ov: s podporo strank kandidirata Marta Kos (Svoboda) in Anže Logar (SDS), kot neodvisni pa Nataša Pirc Musar, Nina Krajnik in Gregor Bezenšek. Špekulira se še o kandidaturah Ljudmile Novak, Mira Cerarja, Iva Vajgla in Vladimirja Prebiliča, stranki SD in Levica pa iščeta svoje kandidate.

Z vidika banalizacije predsedniške funkcije zadnjih dveh mandatov med uradno napovedanimi kandidati izstopata Gregor Bezenšek, t. i. SoulGreg Artist, in Nina Krajnik, samooklicana pionirka lacanovske psihoanalize pri nas. Prvega poznamo kot starša otroka z redko neozdravljivo boleznijo in dobrodelneža, z drugo pa se je širša javnost soočila šele v zadnjem času. Njeni nenavadni nastopi pa so najbrž še največ škode povzročili disciplini, ki naj bi jo Krajnik zastopala. Bo že držalo, kot je pripomnil dobri stari Freud, da je psihoanaliza super – za normalne ljudi.

Na ukrajinskih območjih pod rusko okupacijo pogosto prihaja do izpadov elektrike in interneta, kar pušča prebivalce popolnoma odrezane od preostalega sveta in informacij. Zadnjih nekaj tednov pa se soočajo z novo situacijo, saj je ukrajinski internet preusmerjen na strani pod nadzorom Rusije. Med drugim so nadzorovani podatki in dostop do iskanja, vendar mnogi "ruski internet" vseeno uporabljajo, saj je to edini način za stike z bližnjimi. 

Četudi ZDA in NATO (še) nista neposredno vpletena v vojno, pa to težko rečemo za digitalno bitko na spletu. Po mnenju strokovnjakov na področju digitalne varnosti obstaja resna možnost, da Rusija napade kritično infrastrukturo in podjetja v ZDA in Evropi. Microsoft je zaznal prve večje kibernetske napade na ukrajinske vladne agencije že mesece pred rusko invazijo.

V bližnji prihodnosti se nam obeta še kompleksnejše in bolj sofisticirano digitalno bojevanje z vedno bolj uničujočimi posledicami, v katerega države vedno več vlagajo.

Ko je Margaret Atwood pisala Deklino zgodbo, si ni predstavljala, da bo ta konservativcem služila kot načrt za spreminjanje družbe. Vrhovno sodišče ZDA odločitev za odločitvijo državo pelje po poti krčenja pravic manjšin in širi prostor za nazadnjaške ideje. Po zagotovitvi možnosti zveznim državam, da prepovejo abortus z rušitvijo Roe v. Wade so zdaj razveljavili še sodbo Lemon v. Kurtzman in v šole pripeljali – molitev.

Priložnost za to jim je dal srednješolski trener ameriškega nogometa, odpuščen, ker je na igrišču vodil skupno molitev športnikov. To je bil sprožilec za njegov pravičniški in mučeniški boj za svobodo govora, ki naj bi mu bila kršena. Ko mu je pritrdilo, je sodišče ustvarilo precedens, po katerem lahko zdaj učitelji in trenerji svoje učence in varovance povabijo k (prostovoljni) molitvi v šoli. Če se nam zdi to neverjetno, nikar ne pozabimo, da podobne tendence obstajajo tudi pri nas: celo predsednik Pahor se kdaj pa kdaj udeleži kakšnega blagoslova.

Javno zdravstvo bi v ZDA lahko preprečilo 340 000 od milijona smrti zaradi kovida. Med pandemijo bi lahko – poleg 438 milijard, ki bi jih lahko prihranili vsako leto – prihranili še 105 milijard dolarjev. ZDA za zdravstvo zapravijo največ na svetu (tako per capita kot skupno), a sistem učinkuje le za peščico. Pred pandemijo ni imelo osnovnega zdravstvenega zavarovanja 28 milijonov, kovid pa je v ta položaj pahnil še 9 milijonov Američanov.

Tudi prepoved abortusa ne bo vseh prizadela enako. V zveznih državah, ki se odločajo za prepoved, je večji delež temnopoltega prebivalstva, prav tako se več temnopoltih odloča za splav. Ni naključje, da so pravico do abortusa povezovali s 14. amandmajem – umeščenim med 13., ki je ukinil suženjstvo, in 15., s katerim so temnopolti moški dobili volilno pravico. 

Zaradi strukturnega rasizma je kar 3- do 4-krat verjetneje, da med nosečnostjo ali porodom umre temnopolta kot belopolta oseba. Padec Roe v. Wade v prvi vrsti poglablja obstoječe neenakosti.