Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Pazljivo s tehnologijami za biometrično identifikacijo!

V Evropskem parlamentu potekajo pogajanja o aktu o umetni inteligenci, ki bo določal nekatera pravila rabe najnovejših tehnoloških igrač. Urejal bo mnoge prakse, med pomembnejše pa sodi omejevanje rabe sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo, tudi tehnologij za prepoznavanje obrazov.

Ob vse večji količini arhivskih posnetkov javnih in zasebnih prostorov (trgov, ulic, nakupovalnih središč itd.) je razumljivo, da želi policija te sisteme uporabljati pri svojem delu. Nismo ludisti – verjamemo, da tehnologija lahko izboljša kakovost dela in življenja. A opozarjamo, da so sistemi za prepoznavanje obrazov izjemno krhki in pogosto ne delujejo, kot bi morali.

Priča smo mnogim primerom, ko je zaradi njih nedolžne ljudi doletela kazen. Celo za tako trivialne zadeve, kot je (ne)obisk nogometne tekme. Zato bolj kot kadar koli potrebujemo močno zakonodajo, ki prepoveduje vse oblike neposrednega in retrospektivnega biometričnega množičnega nadzora v naših skupnostih in na mejah EU.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Zahtevamo javno zdravstvo!

Slovensko zdravstvo se sooča s krizo, ki pa je vlada ne rešuje, ampak celo poglablja. Čakalne dobe se podaljšujejo, število pacientk_ov brez zdravnice_ka raste, zdravstvene ustanove pa obravnavajo manj bolnic_kov. Po tem, ko so nas pretresali novi koruptivni škandali v zdravstvu, so sedaj – v času krize in inflacije – cene dvignile še oderuške zavarovalnice

Ministrstvo za zdravje namesto zagotavljanja dostopa do javnega zdravstva napore usmerja v digitalizacijo in obračunavanje z ZZZS. V ozadju pa poteka privatizacija, ki bo javno zdravstvo oropala njegovega poslanstva in ga podvrgla logiki kapitala.

Civilna družba ponovno piše zakone, ki bi jih sicer morala pripraviti vlada. Iniciativa Glas ljudstva tako predlaga interventni zakon in zakonski predlog za ukinitev dopolnilnega zavarovanja. V petek, na svetovni dan zdravja, ob 18. uri pred ministrstvom organizirajo tudi Pohod za javno zdravstvo, kjer bodo zahtevali, da vlada izpolni predvolilne obljube s tega področja.


Okoljski mazači in politični umazanci

Lani je bila Benečanka – simbol Pirana in neprecenljiv kos kulturne dediščine – deležna mazaške akcije, ki je poškodovala omet in povzročila precejšnjo škodo, odpravili pa so jo šele restavratorji.

Pretekli teden je podobna usoda doletela Palazzo Vecchio v Firencah. Nepridiprave je v slogu stripovskih junakov ujel kar sam župan. A za razliko od piranske zgodbe, v kateri je storilec ostal neznan, sta kulturni spomenik s pralno barvo onečastila podnebna aktivista.

Sledil je politični in medijski pogrom, ki se je odvil pod pretvezo, da tovrstne akcije uničujejo kulturno dediščino. Herojski župan, ki je nato še “pomagal” pri čiščenju stavbe, je aktivistoma – v luči suše in podnebnih sprememb – očital, da so zaradi njune akcije porabili 5.000 litrov vode.

A nekaj samorefleksije politikom ne bi škodilo, saj za napadi na tiste, ki zahtevajo spremembe, stojijo ljudje, ki so odgovorni za podnebno apokalipso. Kdo so pravi vandali in umazanci v tej zgodbi, je jasno – in niso aktivisti.


Kaj se dogaja z zahtevami civilne družbe?

Koalicijske stranke so se že pred lanskimi volitvami zavezale k uresničitvi 122 zahtev iniciative Glas ljudstva. Te so bile s ciljem izboljšanja družbene, ekonomske in okoljske situacije v državi pripravljene na podlagi večmesečnih posvetovanj mnogih organizacij in strokovnjakov_inj, prek spletnih tribun ter zborov na trgih in ulicah pa je sodelovala tudi širša javnost.

Skoraj leto dni po prevzemu oblasti izsledki monitoringa kažejo precej klavrno sliko. V celoti je izpolnjenih le 8, deloma pa še 12 zavez. Vlada sicer izvaja 54 zavez, 6 jih je zastalih, 36 nedotaknjenih, 6 pa jih je tudi že prelomila. Čeprav se na nekaterih področjih, kot sta človekove pravice in vladavina prava, stvari premikajo v pravo smer, drugod skoraj ni napredka.

Najbolj zaskrbljujoče je stanje na področjih javnega zdravstva in stanovanjske politike, pa tudi okolju prijaznih gospodarskih reform ni od nikoder. Zdi se torej, da je (ne)izpolnjevanje političnih obljub še vedno odvisno predvsem od želja – kapitala.


Odvrzimo patriarhat na smetišče zgodovine!

Patriarhat ubija! Zato se na 8. marec, mednarodni dan žena, pridružujemo protestu, ki ga ob 16. uri na Kongresnem trgu organizira Iskra.

Čeprav naj bi bili v današnji družbi vsi enakopravni, je realnost še vedno prepredena z neenakostjo. Moški še vedno dominirajo nad ženskami, LGBTQIA+ skupnostjo in otroki. Njihov družbeni privilegij se kaže skozi različne oblike izkoriščanja, nasilja, poniževanja, nadzora teles in dojemanja žensk kot lastnine. Z zasebno lastnino pa lahko lastnik počne karkoli. Lahko jo tudi ubije.

Lani je bilo v Sloveniji tako zabeleženih 12 femicidov. Letos sta se zgodila že dva. Vsaka številka pomeni eno ugasnjeno življenje ženske. Vsaka je preveč.

Na protestu se bomo zato spomnile_i umorjenih. Opozorile_i bomo, da jih je ubil patriarhat. Zahtevale_i bomo, da se s patriarhatom soočimo, da pristojne institucije ukrepajo in da družba preneha tolerirati spolno nasilje!