Agrument

Časnik Politico je v ponedeljek objavil osnutek dokumenta, ki razkriva, da je Vrhovno sodišče ZDA izglasovalo razveljavitev zgodovinske razsodbe Roe proti Wade iz leta 1973, ki je ustavno zaščitila svobodo izbire do abortusa. Avtor besedila je konservativni sodnik Alito, ki odločitev Roe proti Wade ocenjuje kot zmotno in obenem zagovarja mnenje, da je treba vprašanje abortusa vrniti politiki.

Abortus resda je politično vprašanje, ni pa vprašanje, o katerem naj odloča peščica odločevalcev, ki pogosto niti nimajo maternice. Sploh pa prepoved splavov nikoli ne vodi v zmanjšanje njihovega števila, temveč sili ljudi, da iščejo takšne in drugačne alternative. 

Poskusov zamajanja pridobljenih pravic prav tako ne smemo opazovati izolirano. Abortus v ZDA lahko postane prva padla domina v vrsti ostalih izborjenih pravic, npr. pravice do dostopne kontracepcije in pravic istospolno usmerjenih. Paziti moramo, da konservativni "uspeh" čez lužo ne navdahne še častilcev patriarhata pri nas.

O problematiki izkoriščanja hrtov za različne namene se zadnja leta vse več govori. Medtem ko jih v Španiji uporabljajo predvsem za lov, pa na Irskem, v Veliki Britaniji in ZDA poganjajo tekaško industrijo.

Mnoga društva nudijo pomoč in skrbijo za reševanje in kasnejše posvojitve psov, ki so žrtve teh industrij. Psi pogosto živijo v nevzdržnih pogojih, podvrženi so krutim treningom, izčrpavanju zavoljo dosežkov in posledičnim poškodbam, lastniki pa jih zavržejo, ko za industrijo niso več koristni. 

A četudi se beseda o problematiki širi, očitno še ni dosegla italijanske občine Maserada sul Piave, kjer gradijo stadion za pasje dirke, projekt pa podpira in financira sam župan. Medtem ko ta želi v Italijo privabiti turiste in ljubitelje športnih stav, so se društva, zavetišča in posamezniki v nasprotovanju mobilizirali proti gradnji steze, ki bi za seboj neizogibno potegnila poškodbe in smrti hrtov. Morda bi bilo enkrat za spremembo dobro, če bi se zgledovali po ZDA.

Podnebna kriza ne pušča posledic le na naravi, ampak globoko zaznamuje tudi človeško psiho. S katastrofalnimi sušami, poplavami, hurikani, požari, z dvigovanjem morske gladine in nevihtami izgubljamo okolje, ki nas od vedno obkroža in nam je poznano, obenem pa izginjajo tudi kulturne znamenitosti, pomembni kraji in s tem tudi naša identiteta. 

V nasprotju z nostalgijo – melanholijo, ki jo doživljajo posamezniki, ko so ločeni od ljubljenega doma – je solastalgija opisana kot stiska in občutek anksioznosti, ki nastane zaradi sprememb okolja, velikokrat pa se manifestira v obliki stresa, globoke žalosti in depresije.

Poimenovanje čustev in psiholoških težav, ki jih povzroča podnebna kriza, nam lahko pomaga osvetliti povezavo med našim duševnim stanjem in stanjem naše okolice. Solastalgija kaže, da je naše počutje povezano s stanjem planeta. Z izgubo naravnih habitatov tako ne bomo izgubili "le" biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja, temveč tudi razum.

Elon Musk, novi lastnik Twitterja, "upa, da bodo vsi njegovi kritiki ostali" na tej platformi, saj da verjame v svobodo govora. O tem, kako se vsebina tega koncepta spreminja glede na ideologijo, smo že pisali, pa tudi o tem, da danes žezlo svobode govora vihtijo predvsem konzervativci, medtem ko so njeni tradicionalni zavezniki, liberalci, previdnejši. Vsekakor je Muskova ideja "politične nevtralnosti" Twitterja, s katero naj bi ta pridobil javno zaupanje, vprašljiva: enakomerno jeziti radikalno desnico in radikalno levico. Ne vemo še, če bo dovoljeno jeziti tudi njega.

Twitter, ki med popularnimi družbenimi omrežji predstavlja najbolj zavržen prostor žaljenja in sovražnega govora, bo očitno postal še bolj razdvojen. Če bodo npr. spodbujali vsebine, ki sprožajo močne čustvene odzive, bo sovraštvo še bolj v ospredju. Je pa Muskov nakup Twitterja, še posebej vsled njegovih arogantnih izpadov, odlična priložnost za migracijo na odprtokodne platforme.

Zakon določa, da imajo državljani Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini in tisti, ki so v času volitev v tujini in svojo namero pravočasno sporočijo, pravico glasovati po pošti. Glasovnica mora biti predana na pošto najkasneje do 19. ure na dan volitev, do Slovenije pa mora prispeti v osmih dneh. 

Kot je zdaj že znano, so bile letošnje volitve po pošti iz tujine velik fiasko. 32 000 glasovnic je bilo poslanih volivcem manj kot 5 delovnih dni pred volitvami, zato jih je veliko pošto prejelo šele po 24. aprilu, nekateri pa jo celo še vedno “čakajo”. 

Pojasnjevanje direktorja DVK, da je šlo za malomarnost ene zaposlene in prelaganje odgovornosti na pošto ni v uteho volivcem, ki so ostali brez volilne pravice in na razpolago nimajo jasnih pravnih sredstev. Predvsem mora Vučko prenehati z minimiziranjem problema in opraviti temeljito preiskavo ponavljajočih se nepravilnosti. Naj ga spomnimo, da je zagotoviti možnost izrabe volilne pravice vsem državljanom dobesedno njegova služba.