Agrument

Mnoge družine in prijateljske kroge je s (proti)cepilskimi dilemami razklala pandemija. Zlahka si predstavljamo – ali pa smo izkusili –, kako je, ko se tvoj starš ali prijateljica iz razumne osebe prelevi v preizpraševalca znanosti. 

A kako je šele neznosno, če našega bližnjega, za katerega smo prej mislili, da je političen le toliko, kolikor to neposredno vpliva na njegovo denarnico, internet razgali kot odlikovanega noriškega vojščaka. Nekoga, ki namesto znanosti relativizira temeljne vrednote, seje sovraštvo in ponavlja laži.

Morda se na družinskih kosilih res ni pametno pogovarjati o politiki, a že civiliziran nepogovor zahteva minimalen skupni imenovalec: migranti in LGBTQ+ osebe so ljudje, narava potrebuje zaščito, hočemo socialno državo, javno zdravstvo, neodvisno RTV. Brez strinjanja o osnovah lahko prekinemo odnose ali pa težke teme na silo odpremo. Druga možnost je težja in se bo gotovo komu kaj zataknilo v grlu, a je edina, ki nosi potencial spremembe.

Kylie Jenner je nedavno razburila javnost, ko se je bahala s svojim zasebnim letalom, s katerim je nato opravila sedemnajstminutni let in se tako izognila dobrih šestdeset kilometrov dolgi poti z avtomobilom. Vpliv, ki ga imajo tovrstna potovanja na okolje, je katastrofalen, saj je izpust na potnika od pet- do štirinajstkrat večji kot pri komercialnih letih. Jenner pa še zdaleč ni edina superbogatašinja, ki si redno privošči podobne izlete.

Primerljivo brezbrižen odnos imajo številni zvezdniki do vode. Tako navkljub hudi suši, ki že nekaj časa pesti Kalifornijo, za zalivanje svojih trat ali polnjenje bazenov porabijo tudi nekajkrat več vode, kot dovoljujejo tamkajšnje oblasti. Ker so kazni za takšno početje smešno nizke, ni pričakovati, da se bo situacija v prihodnje izboljšala.

Dokler ne bomo poiskali sistemskih rešitev, s katerimi bomo ustrezno sankcionirali majhen del privilegirancev, ki v tako velikem obsegu onesnažujejo okolje, podnebne krize zagotovo ne bomo ustavili.

Finska premierka Sanna Marin se v zadnjem tednu sooča s kritikami zaradi ponočevanja, saj je v javnost prišel video, v katerem jo je mogoče videti, kako poje in pleše s prijatelji. Sicer izjemno priljubljena premierka je s svojim sproščenim zabavanjem razdelila javnost, saj mnogi menijo, da njeno obnašanje ne pritiče njeni funkciji. Po zabavi je opravila test na droge, ki je bil negativen. 

Kmalu za tem je bila objavljena fotografija dveh vplivnic, ki se v rezidenci premierke poljubljata zgoraj brez. Marin je fotografijo označila kot neprimerno ter se opravičila, mnoge ženske pa so jo podprle z objavljanjem posnetkov s ključnikom #solidaritywithsanna, na katerih plešejo.  

Poraja se upravičen dvom, če bi javnost ob podobnem vedenju moškega predsednika vlade reagirala enako. Ne glede na to, da je Finska ena izmed bolj naprednih in odprtih držav, patriarhat tudi tam še ni rekel zadnje besede. Moralo bo preteči še veliko vode, preden ga bomo uspeli poslati na smetišče zgodovine.

Preteklo sredo je prišlo do enega največjih, zagotovo pa tudi najpomembnejših kibernetskih napadov v zgodovini Slovenije. Kljub temu pa se zdi, da je ostal pod radarjem širše javnosti.

Govorimo o napadu na strežnike in informacijski sistem Uprave za zaščito in reševanje, ki predstavlja enega od treh gradnikov sistema nacionalne varnosti. Kljub temu pa so še več kot teden dni po napadu poglavitne tehnološke rešitve Uprave še vedno nedosegljive. Ne deluje recimo sistem za poročanje o intervencijah, kar pomeni, da ne moremo spremljati stanja nesreč v živo.

Škodo bo potrebno oceniti, preveriti stanje opreme in poskrbeti za varnejši informacijski sistem. Na primeru nedavnih požarov smo lahko vsi dobro spoznali, da bo nesreč vsako leto več in da je prav hiter odziv nanje ključ do ustrezne zaščite vseh. Pogrešamo predvsem bolj odkrito komunikacijo s strani državnega organa, ki skrbi za zaščito in reševanje ljudi, živali in premoženja.

Presahnjene reke in nizke gladine jezer letos niso redkost. Z veliko sušo, ki za sabo pušča opustošenje, se ne soočamo samo v Sloveniji. Četudi se zdi nemogoče, bodo morebitne jesenske poplave kmalu predstavljale še večjo težavo.

Znanstveniki v Združenem kraljestvu so ob opazovanju težko pričakovanega dežja ugotovili, da tla po težki suši niso vpila vode, temveč je ta zastajala na površju. Zemlja in njena mikroflora sta se ob dolgotrajni suši spremenili v beton. Na veliko nevarnost poplav opozarjajo tudi v Kaliforniji. Če se črni scenariji uresničijo, bo pod vodo cela država, finančne posledice pa bi bile lahko najhujše v zgodovini naravnih nesreč.

Tudi slovenski klimatologi nad situacijo niso presenečeni. Prilagoditve in ukrepe moramo začeti izvajati čim prej, saj ni pričakovati, da v prihodnjih letih vročine ne bo. Podnebna kriza, ki jo bomo težko zaustavili, dokler kapital diktira razvoju in usmeritvam zelene politike in gospodarstva, nas že tepe – in še nas bo.