Agrument

Leta 2011 je Obamova administracija uradno pokopala t.i. “fairness doctrine”, pravilo, da morajo mediji uravnoteženo in reprezentativno predstaviti različne perspektive kontroverznih tem. S tem so zakoličili stališče, da, tudi ko oblast ščiti pluralnost (in posledično svobodo) mnenj, gre za nedopusten poseg v svobodo govora. Če je svoboda govora v 19. stoletju ščitila abolicioniste, v 20. pa opolnomočila mnoge manjšine, jo danes torej zaznamuje predvsem svoboda pred intervencijo oblasti.  Tisti, ki "branijo" svobodo govora pred državo, jo izročajo trgu idej, kjer naj živi in – umre. 

Trg idej je namreč predvsem – trg. Ameriško medijsko krajino si je razdelilo nekaj konglomeratov, ki v zasledovanju profitov klestijo redakcije ter narekujejo uredniške politike. Tako je NBC, ki je v delni lasti Microsofta in General Electric, dveh vojnih zaslužkarjev, med vojno v Iraku odpustil več novinarjev, ki so nasprotovali vojni.

Dobrodošli na trgu, kjer lahko najvišji ponudnik kupi svobodo govora!

Kaj bi imel raje hipotetični zaposleni na infekcijski kliniki: optimiziran javnozdravstveni sistem z vlaganjem v raziskave in infrastrukturo, lepe dohodke in človeške razmere za delo ali pomanjkanje kadrov, zaščitne opreme, trojne izmene in – aplavz? 

Izpostavljanje herojstva zdravstvenih delavcev je hrbtna plat mačehovskega odnosa države do njih. Superheroji so bogati, privilegirani prostovoljci brez družin in banalnih obveznosti. Imajo nadčloveške moči. Pridejo, ko se pojavi katastrofa, in poniknejo, ko obračunajo z njo. Ne delajo za plačilo, ampak za – aplavz.

Zdravstveni delavci niso superheroji. So strokovnjaki, ki jih potrebujemo ves čas. Moramo jih poslušati, saj vedo, kaj govorijo. Moramo jim zagotoviti primerne pogoje za delo, da ga bodo lahko dobro opravljali. Moramo jim nuditi podporo, saj so tudi oni ranljivi, zaskrbljeni za svojce, utrujeni od domačega šolanja otrok. In končno, njihov poklic ni njihov hobi, ampak služba. Ne delajo za aplavz, ampak za – plačilo.

Vsak dan ima menstruacijo okoli 300 milijonov oseb. Možnost varnega, samozavestnega in dostojanstvenega soočanja z njo je ključna za zdravje, izobrazbo žensk, človekove pravice, gospodarski razvoj in enakost spolov. 

Letošnja tema svetovnega dneva menstrualne higiene je, jasno, Covid-19: pred korono pol milijarde žensk po svetu ni imelo ustreznih orodij za obvladovanje menstruacij, virus je problem še poglobil.

Šole, za mnoge edini vir informacij o menstrualnem zdravju, so marsikje zaprte in zdravniški pregledi omejeni. Vsesplošne ekonomske posledice epidemije slabijo dostop do menstrualnih pripomočkov, milijoni žensk (še vedno) nimajo dostopa do vode in sanitane infrastrukture. Hkrati karantena krepi seksizem v gospodinjstvih in omejuje aktivizem.

Že “fešte”, “tisti dnevi” in druga izmikanja besedi menstruacija kažejo, da stigma in tabuji ostajajo glavni izzivi na poti do družbe, ki ne diskriminira na podlagi sposobnosti krvavitev. Začnemo lahko z modro krvjo v reklami za vložke.

Nova24 nam je spet postregla z bonbončkom: anketo, na katero je odgovorilo vsaj 2800 uporabnikov, so med glasovanjem spremenili. Odgovor, ki je kritiziral vlado, je bil reformuliran tako, da ji izraža podporo: ne glede na to, kaj izberete, na koncu vlado podpirate!

Pri mahinacijah so bili ujeti, nakar so objavili zapis o hekerskem napadu na njihovo spletno stran, ankete pa tudi v celoti (začasno) ukinili. To je že drugič v zadnjih mesecih, da so neznani vdiralci okrivljeni za spodrsljaj Janševih PR vojakov. Nova24 je kot dokaz za napad izpostavila zaznane IP naslove iz drugih držav. Tuj IP naslov je lahko posledica uporabe storitve VPN, pa tudi če ni, to ne dokazuje hekerskega vdora. Vprašanje pa pravzaprav ni več pomembno, saj so tudi to vsebino na Novi24 že – umaknili s spleta. 

Nova24 se tako sooča z novo težavo: če lahko aktivni državljani organizirano vplivajo na rezultate anket, kako naj zagotovijo "uravnoteženo" glasovanje? Njihova rešitev je, da javno mnenje preprosto ukinejo!

Slepi se srečujejo z istimi banalnostmi kot vsi ostali. Hodijo v službo, se družijo s prijatelji in – kot se za 2020 spodobi – skrolajo Facebook. Da ostanejo v stiku s svojimi najbližjimi, uporabljajo bralnike – programe, ki preberejo, kaj piše na zaslonu. To ni vedno enostavno, zato obstajajo standardi oblikovanja spletnih vsebin, da so te prijazne bralnikom.

Priznamo, tudi na DJND je čas, da svoje spletne vsebine dodatno označimo, saj so slepi velikokrat prikrajšani za prijazno spletno izkušnjo. Še huje pa je, ko so zaradi slepote aktivno zavedeni. Izkazalo se je namreč, da Facebook vsaj dve leti oglasov za slepe ni označeval, temveč jih je bralnikom prikazoval kot uporabniške vsebine.

Prikrito oglaševanje je prepovedano z Zakonom o medijih, ki pa ne pokriva te spletne platforme, in s 6. členom slovenskega oglaševalskega kodeksa. "Oglaševanje mora biti že na prvi pogled prepoznavno kot oglaševanje," njegova žrtev pa niso le slepi, temveč skoraj vsi, ki prisluhnemo "influencerjem".