Agrument

Na ukrajinskih območjih pod rusko okupacijo pogosto prihaja do izpadov elektrike in interneta, kar pušča prebivalce popolnoma odrezane od preostalega sveta in informacij. Zadnjih nekaj tednov pa se soočajo z novo situacijo, saj je ukrajinski internet preusmerjen na strani pod nadzorom Rusije. Med drugim so nadzorovani podatki in dostop do iskanja, vendar mnogi "ruski internet" vseeno uporabljajo, saj je to edini način za stike z bližnjimi. 

Četudi ZDA in NATO (še) nista neposredno vpletena v vojno, pa to težko rečemo za digitalno bitko na spletu. Po mnenju strokovnjakov na področju digitalne varnosti obstaja resna možnost, da Rusija napade kritično infrastrukturo in podjetja v ZDA in Evropi. Microsoft je zaznal prve večje kibernetske napade na ukrajinske vladne agencije že mesece pred rusko invazijo.

V bližnji prihodnosti se nam obeta še kompleksnejše in bolj sofisticirano digitalno bojevanje z vedno bolj uničujočimi posledicami, v katerega države vedno več vlagajo.

Ko je Margaret Atwood pisala Deklino zgodbo, si ni predstavljala, da bo ta konservativcem služila kot načrt za spreminjanje družbe. Vrhovno sodišče ZDA odločitev za odločitvijo državo pelje po poti krčenja pravic manjšin in širi prostor za nazadnjaške ideje. Po zagotovitvi možnosti zveznim državam, da prepovejo abortus z rušitvijo Roe v. Wade so zdaj razveljavili še sodbo Lemon v. Kurtzman in v šole pripeljali – molitev.

Priložnost za to jim je dal srednješolski trener ameriškega nogometa, odpuščen, ker je na igrišču vodil skupno molitev športnikov. To je bil sprožilec za njegov pravičniški in mučeniški boj za svobodo govora, ki naj bi mu bila kršena. Ko mu je pritrdilo, je sodišče ustvarilo precedens, po katerem lahko zdaj učitelji in trenerji svoje učence in varovance povabijo k (prostovoljni) molitvi v šoli. Če se nam zdi to neverjetno, nikar ne pozabimo, da podobne tendence obstajajo tudi pri nas: celo predsednik Pahor se kdaj pa kdaj udeleži kakšnega blagoslova.

Javno zdravstvo bi v ZDA lahko preprečilo 340 000 od milijona smrti zaradi kovida. Med pandemijo bi lahko – poleg 438 milijard, ki bi jih lahko prihranili vsako leto – prihranili še 105 milijard dolarjev. ZDA za zdravstvo zapravijo največ na svetu (tako per capita kot skupno), a sistem učinkuje le za peščico. Pred pandemijo ni imelo osnovnega zdravstvenega zavarovanja 28 milijonov, kovid pa je v ta položaj pahnil še 9 milijonov Američanov.

Tudi prepoved abortusa ne bo vseh prizadela enako. V zveznih državah, ki se odločajo za prepoved, je večji delež temnopoltega prebivalstva, prav tako se več temnopoltih odloča za splav. Ni naključje, da so pravico do abortusa povezovali s 14. amandmajem – umeščenim med 13., ki je ukinil suženjstvo, in 15., s katerim so temnopolti moški dobili volilno pravico. 

Zaradi strukturnega rasizma je kar 3- do 4-krat verjetneje, da med nosečnostjo ali porodom umre temnopolta kot belopolta oseba. Padec Roe v. Wade v prvi vrsti poglablja obstoječe neenakosti.

Janševa vlada je baje delovala v dobrobit države. Zaradi kovida se je morala še malo bolj zadolžiti. Okej. A hkrati je odobrila tudi dvomljivo upravičene dodatke v zdravstvu in nakupila obilico vojaške opreme.

Zdaj že tradicionalni modus operandi Janševih vlad gre takole: ko je SDS na oblasti, dobesedno brez posledic meče denar v ljudi, saj že na naslednjih volitvah ni izvoljena, finančno luknjo in povezane probleme pa mora reševati kdo drug.

SDS prav tako ni konstruktivna v opoziciji, kjer škodoželjno povzroča krize. Tako je nedavno kot samooklicani branitelj državne blagajne blokirala Zakon o vladi, po neuspelem poskusu blokade v DZ pa bo sedaj najverjetneje zbirala podpise državljanov.

Jasno je, da je SDS s kompanjoni novi vladi nastavila mine, kjer je le bilo mogoče. Ena izmed takih je tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega je vezana pomoč iz sklada REACT-EU, a je tako slab, da preprosto ne more stopiti v veljavo. 

Upamo, da se aktualni vladi uspe izmuzniti iz vseh zank!

Ljubitelji serije Black Mirror se verjetno spomnijo epizode Be Right Back, v kateri se žalujoča ženska zateče k storitvi, ki na podlagi preteklih sporočil, izmenjanih s tragično umrlim partnerjem, avtomatsko generira odgovore na njena sporočila tudi po njegovi smrti.

Včeraj je splet preplavila novica, da Amazon razvija tehnologijo, ki bo digitalni asistentki Alexi omogočila posnemati glasove vseh, ki jih je kadarkoli "poslušala" vsaj minuto. Navdih za Amazonov poskus "vračanja" mrtvih pa naj ne bi bila kultna serija, ampak pandemija.

V Black Mirrorju možnost simuliranja komunikacije s preminulim na podlagi izmenjav z njim, ko je bil še živ, ni prinesla tolažbe ali pomiritve, pač pa obsedenost. Nihče ne more predvideti, kako se bo podoben poskus obnesel izven fikcijskega konteksta, a od Amazona nismo dobili niti poskusa etičnega premisleka. Pa saj ga niti nismo pričakovali; tudi pandemija jih skrbi le, ko se lahko z njo okoristijo. Ko je šlo za delavce, pa sočutja ni bilo.