Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Radikalizirani boomerji

Skoraj vsakdo od nas pozna nekoga, ki ga je "vzel internet" – prijatelja, ki je nič hudega sluteč padel v radikalizacijski lijak teorij zarot, lažnih novic in politične propagande ter spremenil svojo osebnost do te mere, da je druženje z njim postalo nemogoče. Izkušnja je še posebej boleča, ko gre za starše, stare starše ali bližnje sorodnike. 

Mnoge raziskave opozarjajo, da so dezinformacijam bolj naklonjeni starejši ljudje. Zaradi slabše medijske in internetne pismenosti, slabega poznavanja delovanja družabnih omrežij in kognitivnega upada prej nasedejo teorijam zarote in težje ločujejo med verodostojnimi in neverodostojnimi viri.

Kot kaže, se bo problem v prihodnosti še poglabljal. Dezinformacijskih trikov je vedno več, prebivalstvo se stara, pandemija pa je socialno izolacijo in uporabo družabnih omrežij še povečala. A svetla točka ostaja dejstvo, da so ljudje, kadar čutijo anksioznost, bolj dovzetni za spremembe svojih stališč. Kaj lahko storimo, da bodo premaknjeni v pravo smer?


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Bojkotiraj črni petek!

Kljub temu, da je velik del sveta "zaklenjen" – ohromljen je letalski promet in upočasnjeno gospodarstvo – hitreje kot kadarkoli prej drvimo v ekološko katastrofo. Resda je pojav novega koronavirusa vplival na zmanjšanje emisij, a Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da gre na letni ravni (4,2–7,5 %) za drobno motnjo, manjšo od vsakoletne naravne variacije. Prav zdaj se svet sooča z rekordnimi vrednostimi CO2 v ozračju, zrak je slab tudi pri nas. Ukvarjanje s pandemijo pa predstavlja zastranitev od vprašanja podnebnih sprememb, ki so, čeravno manj očitno in nenadno, pogubne ne le za človeštvo, ampak za cel ekosistem.

Posledice podnebnih sprememb bodo bolj daljnosežne od posledic koronavirusa. Ekološki stranski učinki pandemije so le kaplja v morje in ne bodo ustavili podnebne katastrofe. Ni dovolj, da namesto nas zdaj potuje predvsem blago, ki ga naročamo na spletu. Potrebno bo na novo premisliti sistemske okvirje, ki nas silijo v nenehno trošenje. Priložnost je že danes.


V pisarno po covid-19

V drugem tednu novembra, ko je bilo pozitivnih testov na koronavirus več kot četrtina, je večina zaposlenih še vedno hodila v službo – med njimi mnogi s simptomi covid-19 ali tisti, ki so bili v nedavnem stiku z okuženo osebo. Strogo od doma je delalo le 36 odstotkov zaposlenih, več kot polovica pa je bila v na delovnem mestu ves čas.

Nedavna raziskava kaže tudi, da bi četrtina tistih, ki so hodili v službo, delo lahko opravljala od doma, vendar se za to niso odločili ali pa jim delodajalci tega niso omogočili. Izvajalci raziskave, kot tudi stroka, opozarjajo, da bi obvladovanje epidemije omogočilo prav delo od doma, saj to najbolj omeji stike med ljudmi.

Spomladi, ko so bile številke obratne, in ko naj bi od doma delalo 70 odstotkov, smo bili v boju proti virusu uspešnejši, pa tudi enotnejši. Morda bi bilo dobro, da bi namesto absurdnih glob za pozivanje k državljanski nepokorščini vlada z ukrepi raje spodbujala delodajalce, da zaposlenim omogočijo delo od doma, kadar je to mogoče.


Amazonski pragozd še vedno gori

Lani sklenjen trgovinski sporazum med EU in državami bloka Mercosur, kamor spada tudi Brazilija, še vedno ni stopil v veljavo. Gre za dosedaj največji trgovinski sporazum, sploh kar se tiče ukinjanja tarif na uvoz in izvoz. A glede na to, da Bolsonaro s prijatelji še vedno požiga Amazonski pragozd, bo Bruselj očitno zahteval dodatna pogajanja in dopolnitve z zavezami o varovanju okolja, obvezno pa bo tudi spoštovanje zavez iz Pariškega podnebnega sporazuma.  

Požiganje Amazonskega pragozda je v prvi vrsti posledica slepega sledenja logiki trga, a obenem kaže tudi na problematične prehranjevalne navade "Zahodnjakov". Prehrana, ki temelji na živalskih izdelkih, ne obremenjuje le okolja, temveč tudi naše zdravje. Srčno-žilne bolezni, ki so mnogokrat posledica slabih prehranskih navad, so najpogostejši vzrok smrti na svetu. 

Zato se, preden začnemo preklinjati Bolsonara in dokler ne dočakamo konkretnih sistemskih rešitev, raje odpovejmo kakšnemu zrezku. Zdravje – in okolje – nam bosta hvaležna. 


Skrito v zakonu

Odkar je oblast prevzela trenutna vlada, se v njihove protikoronske svežnje radi prikradejo členi, ki z reševanjem epidemije nimajo nobene veze. Med drugim je bilo najprej na udaru okolje, nato knjige, sedaj pa je tu obračunavanje s protestniki.

Tako se je v PKP6 znašel tudi člen, ki univerzam podaljšuje rok za pridobitev akreditacij. Ta naj bi šel na roko predvsem zasebni Novi univerzi, sicer blizu stranki SDS. Njen rektor Matej Avbelj pravi, da z akreditacijo nimajo težav, vendar v oči bode lobiranje na ministrstvu za izobraževanje. Če bo zakon sprejet, bo Nova univerza še naprej upravičena do okoli 2 milijonov evrov javnih sredstev letno.

Zanimivo je, da Avbelj zadnje čase pogosto piše o temah, ki so blizu Janši, bil pa je tudi eden od pravnikov, ki je za koalicijo sestavil mnenje, da je referendum proti nakupu vojaške opreme neustaven. Morda je to naključje, a kaže se modus operandi te vlade – odločitve se sprejema stran od javnosti, pridobijo pa pogosto tisti, ki so blizu SDS-u.