Agrument

Če se ob rastočem številu veganskih izdelkov v trgovinah, brezmesnih restavracij in frendov veganov tudi sam_a poigravaš z mislijo o presedlanju na rastlinsko prehrano – bodisi za zdravje, živali ali planet –  ni boljše priložnosti za začetek, kot je teden, ki prihaja.

Z novim letom namreč hkrati vstopamo v Veganuary, že deseti veganski januar zapored, ki se je v 2014 začel s pozivom britanske neprofitne organizacije k 31-dnevnemu veganskemu izzivu. Skozi leta je zrasel v razširjeno tradicijo rastočega gibanja, ki je samo lani pritegnila k sodelovanju več kot 620 000 ljudi iz več kot 200 držav.

Pri nas veganski izziv organizira Slovensko vegansko društvo, poleg dnevne doze receptov na mejl pa nudi tudi mrežo mentorjev za pomoč pri ustreznem dnevnem vnosu beljakovin. Z obilico podpore tako ni boljšega načina, da se prešvercaš čez novoletne zaobljube po liniji najmanjšega odpora, podpreš svojo telovadno rutino še s tisto na krožniku, sproti pa rešiš še kravo ali dve. Pa dober tek!

V teh dneh prebiramo povzetke leta, s seznamov najboljših albumov, filmov in knjig shranjujemo zanimive naslove ter se nostalgično obračamo nazaj v iztekajoče se leto. Obenem pa se, ohrabreni z dejstvom, da smo bolj ali manj uspešno preživeli božični večer v družbi najbližjih, že oziramo tudi onkraj silvestrske noči.

V novem letu nas čakajo skrbi, da bomo postali žrtve katastrofičnega kapitalizma, da nas bo zeblo in bomo lačni, ker po žitnici in oljnici Evrope padajo Putinove bombe. Trepetamo, da nas bodo kot posledice klimatske krize zadele katastrofe, kot so vremenske ujme in naravne nesreče. Skrbi nas, kaj bo z ostalinami janšizma, pa tudi, v kaj točno bo mutiral golobizem ter kdaj bo spet počilo v naši bližnji okolici. 

Kljub vsemu naštetemu pa se naše novoletne zaobljube tičejo le nas samih: telovadili bomo in prenehali s kajenjem. A ker so plod zunanjega (kapitalističnega) pritiska, redko uspejo. V 2023 se zato raje za dobro vseh zavežimo solidarnosti in aktivnemu državljanstvu!

December je čas obdarovanj. Bradati možje prinašajo darila pridnim otrokom – pa tudi porednim in razvajenim. Te običajno obiščejo vsi trije, manj verjetno pa je, da darila dobijo tudi otroci iz ranljivih družin, saj dobri možje otrokovo pridnost pogojujejo predvsem z dohodki staršev in sorodnikov.

December je čas druženja z najbližjimi. A količina preživetega časa z družino ni nujno pogojena s količino ljubezni in predanosti, temveč z vrsto zaposlitve in službenimi obveznostmi. Trgovkam in gostincem je prosti čas luksuz, saj delajo petke in svetke. Za njihovo vrsto dela je značilna visoka intenzivnost, ki nenehno obremenjuje njihovo zdravje. Med mladimi prodajalkami na primer poročajo o porastu spontanih splavov.

December je čas voščil, zato sebi in drugim voščimo zdravja, prijaznosti, dostojanstva ter potrpežljivosti. In ne pozabimo modrih besed vodje pro bono ambulante Vide Drame Orožim, da je življenje borba; zato ga je treba "tudi prijeti za vrat in ga malo zaviti".

Ko se je po prevzemu Twitterja izkazalo, da se Elon Musk obnaša kot užaljena diva, ki koncepta svobode govora ne razume preveč dobro, je zanimanje za alternativo izrazito naraslo. Število aktivnih uporabnikov omrežja Mastodon je v zadnjem mesecu poskočilo in mnogi že ugibajo, kdaj bo prišlo do točke preloma.

Kljub zaenkrat še nekoliko okorni uporabniški izkušnji je Mastodon bližje obljubi odprtega interneta, kot smo ga poznali, preden so ga ugrabili tehnološki giganti. Prvič zato, ker temelji na protokolu ActivityPub, ki je, podobno kot elektronska pošta ali RSS, odprtokoden in nima centraliziranega nadzora oziroma lastništva. Drugič, ker ne uporablja algoritmov, ki bi manipulirali z našo pozornostjo. In tretjič, ker za njim stoji neprofitna organizacija, ki jo poganjajo donacije.

V prizadevanjih za bolj etičen internet je zato primerno, da Mastodonu damo priložnost. Danes je nov dan lahko sledite tukaj, s pomočjo orodja Movetodon pa lahko najdete tudi ostale Twitter prijatelje.

Mnoge je razburilo, da so se med člani strateškega sveta za prehrano namesto predstavnikov živinoreje znašle okoljevarstvenice in sociologije. Nezaslišano se jim zdi tudi, da je Golob k mizi, kjer bo govora o prihodnosti prehranjevanja, povabil celo vegane.

Možnost brezmesne prihodnosti razburja tudi stroko. Priliko molčati je zamudila dr. Rotovnik Kozjek, pionirka klinične prehrane, ki je, zaskrbljena glede vnosa beljakovin in prehranskih dodatkov, sestavo sveta označila za "grob napad na zdravje Slovencev".

Čeprav nas je covid naučil, da dodatki, kot sta cink ali vitamin D, niso bavbav, pa je vključitev Herbalifovega pridigarja v strateški svet grob faux pas. Polnovredna rastlinska prehrana ne temelji na piramidni shemi umetnega praška, ampak na preseganju troedinosti slovenskega obroka. Ne koristi le okolju, ampak tudi zdravju; gram beljakovin in ogljikovih hidratov "staneta" 4 kalorije, gram maščob pa 9, zato je v 100 kalorijah stročnic več beljakovin kot v 100 kalorijah mesa.