Znano je, da je delo okoljskih aktivistov preganjano in zaradi tega mnogokrat nevarno. V lanskem letu je bilo ubitih kar 212 okoljskih aktivistov, največ v Južni Ameriki in Aziji. 40 % vseh žrtev so domorodni prebivalci, ki predstavljajo le 5 % svetovne populacije, a jih vplivi okoljske krize najbolj prizadanejo. Na Filipinih, ki so za okoljske aktiviste najbolj smrtonosni, je tovrstni aktivizem kriminaliziran. Na drugi strani skušajo v Kanadi v odločitve, ki so povezane s posegi v okolje in ohranjanjem narave, vključiti tudi domorodne prebivalce – čeprav jih hkrati označujejo za grožnjo nacionalni varnosti.
Okoljskemu aktivizmu s cenzuro ne prizanaša niti Facebook. Prejšnji teden je bilo izbrisanih 200 osebnih profilov aktivistov, ker naj bi kršili Facebookova pravila o intelektualni lastnini. Profili so bili večinoma zopet aktivirani, Facebook pa se je na izpad odzval, da je šlo za pomoto.
Naj te tragične zgodbe ne bodo razlog za pomilovanje, temveč raje veter v jadra našemu skupnemu boju za bolj pravičen svet!