Agrument

Politiki so za svoje delo zelo dobro plačani, a omejeni mandati in pohlep jih lahko vodijo v moralno sporne ali celo nelegalne posle. Legalna možnost za večji zaslužek se skriva na delniškem trgu, saj se lahko politiki okoristijo na račun informacij, ki javnosti in ostalim investitorjem še niso znane.

Tako je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak lani izkoristil liberalizacijo cen goriva; pol leta pred tem je kupil delnice Petrola po rekordno nizkih cenah. Dandanes njegov donos znaša približno 80 %, kar je bistveno več od donosa borznega indeksa.

V ZDA zato po pritisku javnosti razmišljajo o prepovedi trgovanja z delnicami za politike, saj njihov donos izrazito presega povprečnega. Spomnimo se tudi primera senatorja, ki je v začetku leta 2020 prodal delnice, preden so negativne novice o COVID-19 povzročile manjši borzni zlom.

Ali menite, da bi politikom morali prepovedati trgovanje z delnicami ali omejiti vlaganje v samo delniške indekse in posledično zmanjšati možnost korupcije?

Na severu Argentine je v preteklih dneh izbruhnilo večje število požarov, ki so opustošili skoraj desetino pokrajine Corrientes. Gre za izjemno razsežne požare. Zgolj za primerjavo: požgano območje predstavlja četrtino slovenskega ozemlja.

Seveda pa požari v Argentini niso nobena izjema, saj smo lani poleti beležili obsežne požare v ZDA in Sredozemlju. Ampak zaradi podnebnih sprememb in neodgovornega ravnanja z zemljo, bo količina velikih požarov le še naraščala. V prihodnjih desetletjih je moč pričakovati za tretjino več obsežnih požarov.

Glavni katalizator teh je človeško ravnanje. Na požarno varnost lahko najbolje vplivamo z odgovornim upravljanjem zemlje in preventivnim ravnanjem. V kolikor ne spremenimo svojega vedenja, je zgolj vprašanje časa, kdaj se bodo tovrstni požari pojavili tudi pri nas. Na srečo lahko z odgovornim ravnanjem preprečimo marsikatero katastrofo. Preventiva in preprečevanje sta tako naši najboljši zaveznici v boju proti okoljski apokalipsi.

Oglaševalska tehnologija je glavni poslovni model digitalnega gospodarstva, ključen vir njene globalne dobavne verige pa je zbiranje podatkov s piškotki in drugimi sledilnimi tehnologijami. Zanimanje za (ne)etične vidike spletnega nadzora se vse od Snowdnovih razkritij veča in številne države so sprejele zakonodajo, ki ga bodisi omejuje bodisi jasneje opredeljuje. 

A tehnologije sledenja niso odgovorne le za agresivno izkoriščanje naših podatkov, temveč tudi za ogljični odtis, ki ob tem nastaja. Ta pa ni zanemarljiv – nedavna raziskava, v kateri so bili s pomočjo superračunalnika prvič izmerjeni ogljični stroški ekosistema sledilnih piškotkov, ugotavlja, da je milijon največjih spletnih mest odgovoren za 11.442 ton emisij CO2 mesečno.

Brez privolitve v namestitev piškotkov je naš dostop do večine vsebin na spletu drastično omejen. In če je naša izbira v resnici v rokah podjetja, ki ima v lasti spletno stran, naj to nosi tudi breme (okoljske) odgovornosti – in plačuje račun za elektriko.

Zaokrožila je novica, da je bila HIV ozdravljena doslej tretja oseba na svetu. 64-letnica je zadnjih 14 mesecev čisto brez virusa, prav tako ne potrebuje zdravil. Tudi tokrat je delovala terapija z matičnimi celicami, prvič transplantacija popkovnične krvi. A četudi gre za velik uspeh, se že raziskovalci sami zavedajo, da tak pristop še dolgo ne bo na voljo vsem.

Trenutno na svetu s HIV živi okrog 37 milijonov ljudi. Proti ozdravitvi napredujemo počasi, a obstajajo razlogi za optimizem. Nedavno se je pričela klinična študija mRNA cepiva proti HIV, v razvoju so nova zdravila. Že razpoložljiva protivirusna terapija, do katere dostopa 28 milijonov ljudi, je v 90 % učinkovita pri zaviranju virusa – ko pa je prisotnost HIV nezaznavna, je tudi možnost prenosa tako rekoč nična.

Strogo znanstveno je osebam, ki živijo s HIV, danes torej omogočeno domala enako kakovostno življenje kot tistim brez. Mar ni skrajni čas, da odpravimo tudi stigmo in diskriminacijo, ki se okužbe še zmerom držita?

Na javni tribuni v Primorsko-notranjski regiji 11. februarja je minister za obrambo okrcal nekooperativnost Občine Postojna glede Počka, osrednjega vadišča Slovenske vojske. Toninova interpretacija »zelene obrambe« je namreč diametralno nasprotna od postojnske. MORS s pomočjo NATA aktivnosti tam povečuje, čeprav si Postojnčani že desetletja prizadevajo za ukinitev vadišča. 

Poček je edino evropsko vojaško vadišče nad vitalnim vodnim virom. Ta z vodo oskrbuje 22.000 ljudi. Težke kovine in rakotvorna organska topila lahko ob deževju zaradi razstreliv pronicajo v kraško podzemlje in vodo. Škodljivi prašni delci se širijo tudi po zraku. Ljudje in živali so večino leta podvrženi povečanemu hrupu zaradi naleta letal, streljanja z večjimi kalibri in eksplozij. V prihajajočem marcu bodo mirni le vikendi. Najbližje hiše so le streljaj stran, nekaj sto metrov.

Ker je zemljišče v državni lasti, odgovorni kljub manku uredbe lokalno skupnost držijo za talce. Ekološka bomba pa vmes tiktaka.