Agrument

Če so milijarderji prejšnjega tisočletja svojo odgovornost do družbe izražali z gradnjo knjižnic, muzejev in drugih javnih dobrin, se zdi, da so trendi sodobne filantropije usmerjeni drugam. Čeprav naši tehnofevdalni gospodarji obljubljajo razdajanje bogastva, so njihovi projekti precej manj otipljivi.

S spektakularnim propadom kriptoborze FTX je precej obrvi dvignil t. i. "učinkoviti altruizem", katerega privrženec je njen zloglasni ustanovitelj Sam Bankman-Fried. Nova bizarna ideologija, ki se širi med veljaki Silicijeve doline, v svojem jedru zagovarja kopičenje osebnega bogastva, saj naj bi posameznik tako lahko najbolj učinkovito pomagal človeštvu. Po možnosti niti ne tukaj in zdaj, ampak tisoče let v prihodnosti.

Kot nekoč objektivizem Ayn Rand, ki živi v srcu neoliberalizma, so podobne ideje predvsem krinka, s katero si bogati posamezniki čistijo vest, medtem ko poglabljanje neenakosti in nezmožnost reakcije na podnebno krizo potiskajo družbo na rob propada.

V Ljubljani ta teden poteka 38. Slovenski knjižni sejem, najstarejši dogodek v slovenski knjižni industriji.

Knjižni sejem se je s svoje dolgoletne lokacije, iz Cankarjevega doma, letos preselil na Gospodarsko razstavišče. Premik so nekateri razstavljalci pozdravili, saj so v Cankarjevem domu velike založbe razstavljale v svetli in prostorni dvorani, medtem ko so bile manjše potisnjene v manj obiskana preddverja. 

Četudi Gospodarsko razstavišče odpravlja prostorsko hierarhijo med razstavljalci, pa se sejemske izkušnje založb še vedno razlikujejo. Ob izredno visokih najemninah, kjer stene in police obračunavajo posebej, manjše založbe težko upravičijo stroške udeležbe. Nekatere razstavljajo brez luči ali pa ne uporabljajo interneta in elektrike. 

Da največ šteje, kdo ima več, kaže tudi letošnji izbor za naj knjigo sejma, v katerega se je – z dobrimi možnostmi za zmago – uvrstil prvenec avtorja, ki ima največ – Instagram sledilcev.

Musk je kupil Twitter, da bi s političnim uravnoteženjem pomagal človeštvu. Twitter je v zadnjih letih res postal močno polarizirano okolje z malo prostora za konstruktivno komunikacijo, a Musk se je njegove transformacije lotil neuravnoteženo. 

V luči svobode govora se je odločil povrniti sporne profile, kot sta Trump in Tate, ni pa npr. razmišljal o rehabilitaciji DDoSecrets, neprofitne organizacije, ki je s t. i. BlueLeaks veliko pridonesla h gibanju Black Lives Matter. Prav tako Twitter kljub obljubi o omejitvi sovražnega govora ni ustavil širjenja antisemitske karikature Zelenskega s strani ruskih diplomatov, število antisemitskih in ostalih sovražnih čivkov pa je po Muskovem prevzetju poskočilo.

Samooklicani absolutist svobode govora je to povrnil izbranim desnim populistom, znanim po širjenju teorij zarot in sovraštva. Nič ni narobe s tem, da bi bila družbena omrežja prostor za kritično debato, a nadzor ene same osebe, ki »ve, kaj je dobro za vse«, tega gotovo ne bo prinesel.

V nedeljo smo z razočaranjem pričakali novo zmago ljubljanskega župana. Očitno mu je 54.680 volivk in volivcev oprostilo vse lumparije in ga za nov mandat ustoličilo v prvem krogu. Volilna udeležba je bila dosti pod državnim povprečjem, saj se volitev ni udeležilo več kot 60 % upravičenk_cev.

Kdo so ti ljudje in v kaj verjamejo, ne vemo, vemo pa, da so z volilno abstinenco ne le zadržali Zorana Jankovića pri koritu, ampak so k njemu pripustili celo Aleša Primca. Ta je z agresivnim (tako v smislu vsebine kot števila plakatov) oglaševanjem v županski tekmi pristal na 3. mestu, kot nosilec liste Glas za otroke in družine pa je pristal tudi v mestnem svetu.

Ljubljana je tokrat imela lepo priložnost, da samodržcu pokaže vrata. Nasproti mu je suvereno in brez kariernih madežev stala tudi Nataša Sukič, poslanka Levice in podpredsednica državnega zbora. In čeprav se zdi, da je imela na lokalnih volitvah Levica še manj ambicij kot na predsedniških s Kordišem, je Sukič zbrala skoraj 10 % glasov.

Z vsakim dnem referendumske kampanje o RTV Slovenija je bolj očitno, da naš najpomembnejši javni medij potrebuje strokovno in od politike neodvisno vodstvo. Pristranska zasnova referendumskih oddaj, njihovo izkrivljeno vodenje, navzkrižja interesov in trhlo utemeljena pravna mnenja so le nekateri prijemi, s katerimi želijo nasprotniki zakona obdržati nadzor nad medijsko hišo.

A to je le vrh ledene gore vprašljivih odločitev aktualnega vodstva, ki z ukinjanjem oddaj, kot so Studio City, Politično s Tanjo Gobec in Globus, ter onemogočanjem kritičnih glasov znotraj RTV to sistematično razgrajuje, delovanje pa usmerja v prid ene politične opcije. Vse to počne v času, ko je bolj kot kadar koli nujen širok ter odprt pogled na Slovenijo in svet.

Razlogov v prid predlaganih sprememb je veliko, saj te med drugim odvzemajo vpliv politiki ter ga prenašajo na zaposlene in javnost. A če želimo, da bo RTV s posredovanjem verodostojnih informacij služila vsem, moramo v nedeljo to jasno izraziti!