Agrument

V sredo je ob četrti obletnici uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov (“po domače” GDPR) informacijska pooblaščenka (IP) opozorila, da v Sloveniji še vedno nimamo ustreznega zakona o varstvu osebnih podatkov. To pomeni, da posamezniki in organizacije ne morejo biti kaznovani za kršitve uredbe. 

Malomaren odnos oblasti do varstva osebnih podatkov je še dodatno potrdila včerajšnja objava zaključkov inšpekcijskega nadzora IP v povezavi z Janševimi decembrskimi pismi. Poleg res izjemno neumnega pošiljanja osebnih podatkov preko spletnega servisa WeTransfer velja izpostaviti še, da se je direktor NIJZ Krek izmikal postopku, nekateri posamezniki pa so prilagajali dokumentacijo.

Da pa se ne bi preveč ukvarjali s prejšnjo vlado, raje izkoristimo priložnost za pohvalo dela IP, ki se je izkazala kot strokovna, pogumna in neodvisna tudi v času, ko so moški na čelu nekaterih institucij, ki naj bi varovale ustavo in človekove pravice, obmolknili. 

Španska vlada je potrdila predlog zakona, ki uveljavlja posebno bolniško odsotnost zaradi bolečih menstruacij. S potrditvijo predloga v parlamentu bi lahko Španija še letos orala ledino reproduktivne pravičnosti, saj bi kot prva v EU uvedla zakonodajo, ki bi osebam z dismenorejo omogočila do 3 dni bolniške odsotnosti mesečno.

Predlog zakona seveda zbuja polemike. Nasprotniki trdijo, da bi takšna poteza omogočila diskriminacijo pri zaposlovanju (kot so trdili že za porodniško odsotnost), vzpostavila menstruacijo kot žensko bolezen ali pa celo kršila zasebnost zaposlenih, ki bi morali svojemu delodajalcu predložiti razlog za odsotnost.

A čeprav menstruacija sama po sebi seveda ni razlog za bolniško odsotnost, njeni učinki včasih so. Bolniška odsotnost zaradi dismenoreje in predvsem javna razprava menstruacijo normalizirata in jo umeščata v vsakdanje življenje, kamor tudi spada – poleg porodniške odsotnosti, pa tudi splava in dojenja. Pozdravljamo in navijamo za podobno rešitev pri nas.

Opičje koze? Teoretiki zarot so na delu. Ameriška frakcija za izbruh krivi pohlep Billa Gatesa. Kitajski skeptiki so prepričani, da so virus kot biološko orožje izdelali in v svet spustili Američani. Seveda pa je najprepričljivejša konspirativna razlaga vezana na kovid: opičje koze so izmišljotina, katere naloga je prikriti oz. prekriti – kaj drugega kot – stranske učinke cepiv proti kovidu. Še več, dodaja slovenska razsvetljena scena, sploh ne gre za kakšne koze, ampak le za herpes zoster, po domače za pasavca.

V nečem imajo zgoraj omenjeni prav – opičje koze so medijski konstrukt. S tem nočemo reči, da so okužbe izmišljene, le poudariti, da je poročanje o dogajanju tisto, ki uokvirja mnogo več kot le naš odnos do virusa. Med kovidom so nekateri domači mediji reproducirali vladno propagando, ki je za katastrofalno epidemiološko stanje enkrat krivila žurerje na Pagu, drugič pa ljubljanske kolesarje. Odnos svetovnih medijev do opičjih koz pa je izrazito homofoben in rasističen.

V preteklem tednu smo lahko poslušali mnoge "predstavnike gospodarstva" in njihova interesna združenja, ki so ob pomoči medijev strašili pred predvidenimi davčnimi ukrepi prihajajoče vlade. Prezir kapitala in večjega dela medijskega establišmenta do progresivnih politik je že znan – spomnimo se le odnosa voditeljev predvolilnih soočenj do Levice – a grožnje s sekirami in vilami so novo dno.

Patetična "skrb" bogatašev za najranljivejše in delovne ljudi, ki bodo zdaj deležni "prikrite nacionalizacije", je skorajda komična. Ukrepi, kot je davek na drugo nepremičnino, povprečnih državljanov namreč ne bodo prizadeli. V ozadju se tako skriva predvsem strah pred zmanjšanjem lastnega premoženja, pa čeprav je bilo to morda pridobljeno ob izdatni pomoči državnih subvencij.

Dohodkovna neenakost je vse večja in že večkrat se je pokazalo, da je trickle down ekonomika ne bo zmanjšala. Čas je torej za progresivno davčno politiko, pa če bodo ob tem razni boscaroli zganjali še tak vik in krik.

V začetku maja je v Kaliforniji prišlo do pomembnega mejnika v boju proti podnebnim spremembam, saj jim je uspelo proizvesti 100 % elektrike iz obnovljivih virov. Elektrika je sicer odgovorna le za četrtino emisij toplogrednih plinov, a dosežek kaže na velik napredek obnovljive energije.

Tudi Evropa ne počiva, saj mora čim prej odpraviti odvisnost od (ruskih) fosilnih goriv. V soboto so štiri evropske države naznanile, da bodo v naslednjih desetletjih izrazito povečale zmogljivosti vetrnih elektrarn, medtem ko EU želi, da bodo na vseh novih in obnovljenih stavbah obvezne sončne celice.

Slovenija je na tem področju nad povprečjem držav EU, saj z obnovljivimi viri proizvedemo četrtino energije. Ta delež bomo morali že v bližnji prihodnosti konkretno povečati, saj se nam obeta izpad energije zaradi časovnih omejenosti TEŠ-a in NEK-a.

Nedavni dogodki kažejo na dobre obete pri oskrbi z obnovljivo energijo. Mogoče pa vendarle ni prepozno za rešitev problema globalnega segrevanja.