Agrument

December je čas obdarovanj. Bradati možje prinašajo darila pridnim otrokom – pa tudi porednim in razvajenim. Te običajno obiščejo vsi trije, manj verjetno pa je, da darila dobijo tudi otroci iz ranljivih družin, saj dobri možje otrokovo pridnost pogojujejo predvsem z dohodki staršev in sorodnikov.

December je čas druženja z najbližjimi. A količina preživetega časa z družino ni nujno pogojena s količino ljubezni in predanosti, temveč z vrsto zaposlitve in službenimi obveznostmi. Trgovkam in gostincem je prosti čas luksuz, saj delajo petke in svetke. Za njihovo vrsto dela je značilna visoka intenzivnost, ki nenehno obremenjuje njihovo zdravje. Med mladimi prodajalkami na primer poročajo o porastu spontanih splavov.

December je čas voščil, zato sebi in drugim voščimo zdravja, prijaznosti, dostojanstva ter potrpežljivosti. In ne pozabimo modrih besed vodje pro bono ambulante Vide Drame Orožim, da je življenje borba; zato ga je treba "tudi prijeti za vrat in ga malo zaviti".

Ko se je po prevzemu Twitterja izkazalo, da se Elon Musk obnaša kot užaljena diva, ki koncepta svobode govora ne razume preveč dobro, je zanimanje za alternativo izrazito naraslo. Število aktivnih uporabnikov omrežja Mastodon je v zadnjem mesecu poskočilo in mnogi že ugibajo, kdaj bo prišlo do točke preloma.

Kljub zaenkrat še nekoliko okorni uporabniški izkušnji je Mastodon bližje obljubi odprtega interneta, kot smo ga poznali, preden so ga ugrabili tehnološki giganti. Prvič zato, ker temelji na protokolu ActivityPub, ki je, podobno kot elektronska pošta ali RSS, odprtokoden in nima centraliziranega nadzora oziroma lastništva. Drugič, ker ne uporablja algoritmov, ki bi manipulirali z našo pozornostjo. In tretjič, ker za njim stoji neprofitna organizacija, ki jo poganjajo donacije.

V prizadevanjih za bolj etičen internet je zato primerno, da Mastodonu damo priložnost. Danes je nov dan lahko sledite tukaj, s pomočjo orodja Movetodon pa lahko najdete tudi ostale Twitter prijatelje.

Mnoge je razburilo, da so se med člani strateškega sveta za prehrano namesto predstavnikov živinoreje znašle okoljevarstvenice in sociologije. Nezaslišano se jim zdi tudi, da je Golob k mizi, kjer bo govora o prihodnosti prehranjevanja, povabil celo vegane.

Možnost brezmesne prihodnosti razburja tudi stroko. Priliko molčati je zamudila dr. Rotovnik Kozjek, pionirka klinične prehrane, ki je, zaskrbljena glede vnosa beljakovin in prehranskih dodatkov, sestavo sveta označila za "grob napad na zdravje Slovencev".

Čeprav nas je covid naučil, da dodatki, kot sta cink ali vitamin D, niso bavbav, pa je vključitev Herbalifovega pridigarja v strateški svet grob faux pas. Polnovredna rastlinska prehrana ne temelji na piramidni shemi umetnega praška, ampak na preseganju troedinosti slovenskega obroka. Ne koristi le okolju, ampak tudi zdravju; gram beljakovin in ogljikovih hidratov "staneta" 4 kalorije, gram maščob pa 9, zato je v 100 kalorijah stročnic več beljakovin kot v 100 kalorijah mesa.

V zadnjih letih opažamo nov trend t. i. internetnih filmov, ki ne le da vlagajo milijone v oglaševanje na družbenih omrežjih, temveč so prav narejeni za to, da se čim hitreje preobrazijo v internetne trende in viralno preplavijo naše ekrane. 

Disney kot po tekočem traku ustvarja risanke, ki se namesto z dobro zgodbo želijo gledalcem približati z vpadljivimi plesi, optimiziranimi za TikTok. Podobno si prizadevajo ustvarjalci filma M3GAN, katerega napovednik je že sprožil plesne trende na Twitterju. Prihodnje leto na velika platna prihaja Cocaine Bear, ki že zdaj dviguje veliko prahu in tudi kar kliče po lastnem memu. Recept je preprost: ustvariti film s scenami in izjavami, za katere bodo ljudje komaj čakali, da jih spremenijo v meme, GIF-e in plesne izzive.

Uspeh filma že dolgo ni odvisen od njegove vsebine, temveč je plod skrbno načrtovanega razmerja z gledalci, ki ga ustvarjalci preko družbenih medijev vzpostavljajo že mesece pred izidom. Na tak malo gozdni način tudi pri nas.

Zdravstveni sistem Združenega kraljestva, NHS, se počasi, a vztrajno krha pod konzervativno vlado. Z največjo stavko doslej so prejšnji teden pričele medicinske sestre, danes stavkajo delavci zdravstvenih reševalnih služb, a torijci se ne dajo. Posledice razgradnje zdravstva so vidne tudi v ginekologiji – na oskrbo čaka več kot pol milijona oseb, čakalne dobe pa so se v zadnjem desetletju potrojile.

Tudi pri nas se iskanje primarne ginekološke oskrbe vse pogosteje izkaže za nemogočo misijo. V MOL naj bi bilo brez ginekologa_inje okoli 50.000 oseb, do leta 2024 pa naj bi po vsej državi novega_o ginekologa_injo iskalo okoli 172.000 oseb. 

Slovenija s programom Zora dosega izjemne rezultate na področju zgodnjega odkrivanja predrakavih in rakavih sprememb, postala pa bi lahko celo ena prvih evropskih držav, ki bi eliminirala raka materničnega vratu. Ginekološko krizo moramo začeti reševati takoj, da pravih zob ne bo pokazala jutri, ko pridejo že zakasnele posledice epidemije.