Agrument

Državni zbor je že julija sprejel novelo zakona o RTV, ki med drugim omejuje vpliv DZ na sestavo programskega sveta. Po trenutno veljavni zakonodaji DZ imenuje 21 od 29 članov sveta, kar omogoča nevarno politizacijo javnega servisa in preprečuje neodvisno delo novinarjev.

V opozicijski SDS bodo do 5. oktobra zbirali podpise za razpis referenduma o noveli zakona. Njihova odločitev seveda ne preseneča, saj trenutna zakonodaja deluje v prid stranke in njenega predsednika, ki se že skoraj 20 let po zgledu madžarskega kolega Orbána bori za vpliv na slovenske televizije. Zadnje čase mu s kadrovskimi rošadami, grožnjami nastavljenih nadrejenih in omejevanjem programa to žal tudi uspeva.

Na RTV danes stavkajo. Stavkajo proti uničevanju javnega interesa in proti oženju prostora za različne poglede. Stavkajo za avtonomno in dostojanstveno delo zaposlenih. Stavkajo za našo pravico do neodvisne in javne RTV. Podprimo jih s prisotnostjo na shodu Za javno RTV danes ob 19. uri na Trgu republike!

Zaključuje se teden mobilnosti, a zlahka bi ga – z veliko grenkobe – preimenovali v teden mobilizacije. Zapomnili si ga bomo namreč predvsem po mobilizaciji 300 000 ruskih rezervistov, ki jo je pred dnevi v televizijskem nagovoru obelodanil Putin.

Analitiki vseh prepričanj, nazorov in narodnosti so skušali raztolmačiti to potezo, a simptomatično pozabljajo na tisto, kar bi moralo biti osnovno vodilo pri naslavljanju vseh vojn – to je seveda mir. Zblaznelost globalnih voditeljev se kaže v podatku, da so izdatki za oboroževanje vsako leto višji. Lani so presegli dva bilijona dolarjev.

Potrebujemo mir, saj vojna ni v interesu nikogar razen nacionalizma in orožarske industrije. Hkrati pa fokus prepogosto usmerjamo samo na eno žarišče, čeprav je stanje tudi drugod alarmantno. Tudi Eritreja se je namreč ta teden odločila za mobilizacijo rezervistov. Tovrstne poteze še dodatno prilivajo olje na ogenj, eskalirajo vojne in odrivajo tako želeni mir.

Po dolgi in naporni predvolilni kampanji, ki je na trenutke bolj spominjala na boksarski dvoboj ali cirkus kot na resno debato o izzivih in težavah, ki čakajo Italijo, bodo v nedeljo ponovno oživela volišča širom države.

To bodo prve volitve po reformi volilnega sistema. Ankete obetajo slavje skrajne desnice in reinkarnacijo fašizma ob 100. obletnici pohoda na Rim. Mokre sanje iredentistov se bodo pričele udejanjati, s tem pa tudi vzpon spirale sovraštva, nestrpnosti in nasilja do vseh, ki niso po vzoru prve fašistke. Obeta se tudi cenzura kritičnih glasov.

Vse to smo že videli. Vodilna struja pod pretvezo domoljubja in zagotavljanja varnosti preganja in zatira vse ”drugačne”. Tako je na Madžarskem, po tej poti pa smo odločno stopali tudi že pri nas, zato ne preseneča, da se tudi naši hujskači sovraštva dobrikajo tem idejam. Ne glede na to, kako državniški bi radi nekateri izpadli v tekmi za Pahorjevo nasledstvo, ne pozabimo, da so še nedavno kot bagri pomagali rušiti demokracijo.

V zadnjem mesecu je veliko zanimanja vzbudil prvi odprti "umetnointeligentni" model, ki omogoča generiranje slik: Stable Diffusion (SD). Podobni modeli so obstajali že prej, vendar so bili tako ali drugače zaprti. Nismo si jih mogli naložiti na svoj računalnik, njihova raba pa je bila plačljiva ali kako drugače omejena.

Odprtost modela omogoča enostavno uporabo praktično vsem – tako v dobre kot tudi slabe namene. Slike, ki jih ustvari SD, lahko posnemajo avtorski slog in motive, tako da “ustvarijo” avtentično delo brez prisotnosti (ali dovoljenja) avtorja, čigar dela posnemajo.

Vizualne ustvarjalce bomo seveda še vedno potrebovali, vendar se bo vsaj za nekatere poklic zagotovo spremenil. Kot vsako drugo pa bodo tudi to tehnologijo uporabili kriminalci (pomislimo na izsiljevanje z "deep-fake" posnetki). SD nedvomno sproža kopico etičnih in pravnih debat, zagotovo pa bo hiter razvoj tehnologije morala ujeti tudi državna regulacija. Žal ji to pogosto spodleti.

V četrtek se lahko po Sloveniji brezplačno vozimo z vlakom. Po naših železnicah vozijo novi dvonadstropni vlaki, kar pa, je že pred meseci razkril portal Necenzurirano, bolj kot potnikom koristi stranki SDS. Tudi na običajen dan, ko je treba vozovnico plačati, doplačamo pa še rezervacijo sedeža, se nam zlahka zgodi, da ostanemo brez njega, saj vlak, recimo, pride brez našega vagona. Če potujemo mednarodno, bomo povezavo v drugi državi verjetno zamudili, tako da nima smisla plačevati rezervacij za naslednje vlake. Če dežuje, pa je sploh varneje ostati doma.

Naši vlaki, četudi sedimo na najnovejšem, so počasni zaradi dotrajane infrastrukture. Vlak iz Münchna v Berlin 500 kilometrov železnice premaga v 4 urah, mi pa za 300 kilometrov od Kopra do Murske Sobote potrebujemo vsaj 5 ur. Dokler isto razdaljo s postankom za trojanski krof vred zlahka prevozimo v 2 urah manj, od nas pa se pričakuje produktivnost, je spodbujanje rabe javnega prevoza brez vlaganja v infrastrukturo pač cinično.