Agrument

Preteklo sredo je prišlo do enega največjih, zagotovo pa tudi najpomembnejših kibernetskih napadov v zgodovini Slovenije. Kljub temu pa se zdi, da je ostal pod radarjem širše javnosti.

Govorimo o napadu na strežnike in informacijski sistem Uprave za zaščito in reševanje, ki predstavlja enega od treh gradnikov sistema nacionalne varnosti. Kljub temu pa so še več kot teden dni po napadu poglavitne tehnološke rešitve Uprave še vedno nedosegljive. Ne deluje recimo sistem za poročanje o intervencijah, kar pomeni, da ne moremo spremljati stanja nesreč v živo.

Škodo bo potrebno oceniti, preveriti stanje opreme in poskrbeti za varnejši informacijski sistem. Na primeru nedavnih požarov smo lahko vsi dobro spoznali, da bo nesreč vsako leto več in da je prav hiter odziv nanje ključ do ustrezne zaščite vseh. Pogrešamo predvsem bolj odkrito komunikacijo s strani državnega organa, ki skrbi za zaščito in reševanje ljudi, živali in premoženja.

Presahnjene reke in nizke gladine jezer letos niso redkost. Z veliko sušo, ki za sabo pušča opustošenje, se ne soočamo samo v Sloveniji. Četudi se zdi nemogoče, bodo morebitne jesenske poplave kmalu predstavljale še večjo težavo.

Znanstveniki v Združenem kraljestvu so ob opazovanju težko pričakovanega dežja ugotovili, da tla po težki suši niso vpila vode, temveč je ta zastajala na površju. Zemlja in njena mikroflora sta se ob dolgotrajni suši spremenili v beton. Na veliko nevarnost poplav opozarjajo tudi v Kaliforniji. Če se črni scenariji uresničijo, bo pod vodo cela država, finančne posledice pa bi bile lahko najhujše v zgodovini naravnih nesreč.

Tudi slovenski klimatologi nad situacijo niso presenečeni. Prilagoditve in ukrepe moramo začeti izvajati čim prej, saj ni pričakovati, da v prihodnjih letih vročine ne bo. Podnebna kriza, ki jo bomo težko zaustavili, dokler kapital diktira razvoju in usmeritvam zelene politike in gospodarstva, nas že tepe – in še nas bo.

Še eno javno razkritje spolnih zlorab dokazuje, da so nasilneži povsod. Umetniška, kulturniška in intelektualna srenja se, ko se za nasilneža izkaže kdo od njih, znajdejo v zadregi. A če so šovinistična svinja, pedofil, spolni nasilnež in naci lahko Picasso, Polanski, Fabre in Heidegger, je gotovo kriv tudi kdo, ki se nas je dotaknil tukaj in zdaj; umetnik, javni intelektualec ali pa zgolj kdo, ki se je zasmejal naši šali na otvoritvi razstave.

Če to dejstvo sceni povzroča nelagodje, pa izven nje lahko služi kot dokaz, da so "vsi isti". Da so umetniki in intelektualci po definiciji izprijeni. Kot da je že samo ukvarjanje s svetom idej dokaz moralne zavrženosti.

Glasen molk, ki spremlja zlorabe, pritrjuje tej interpretaciji. Sprevržena dejanja posameznikov v kulturi in prosveti reakcionarnim silam služijo kot municija za politični obračun z naprednimi idejami. In tako bo, dokler bodo okostnjaki, ki jih je tja pomagalo stlačiti gledanje stran, padali iz omar na Instagramu.

S katerimi destinacijami pa ste vi to poletje obogatili svoj Instagram? Ste znamenitosti fotografirali pod pravšnjim kotom, da se ne vidi ostalih instatrofeje željnih, sicer pa naveličanih in dehidriranih turistov? 

V okviru projekta Teater avtentičnosti je Natacha De Mahieu obiskala najpogosteje geografsko označene destinacije v Evropi in s časovnim zamikom posnela fotografije, ki namesto lažne praznine prikazujejo vseprisotne turiste.

Avtorica raziskuje, kako družbeni mediji destinacijo naredijo "hip", a sproža tudi okoljski pomislek: zakaj si turističnih znamenitosti ne bi raje v miru ogledali na spletu? Mimogrede lahko raziščemo tudi posledice podnebnih sprememb, ki smo jih soproizvedli s potovanji. 

Manj potovanj pomeni manjši ogljični odtis, a tudi priložnost, da bi avtentičnost namesto v praksi zbiranja mrtvih podob raje spet našli v živi izkušnji spoznavanja drugih kultur. Resda tako ne bodo rasli naši profili na družbenih omrežjih, a rasli bomo mi sami in širina našega duha.

Zdi se, da so se delavskim sindikatom končno (spet) razprla krila. V Združenem kraljestvu, kjer degradacija delavskih pravic že več let teče pod taktirko konservativcev, so letošnje poletje oklicali za Hot Strike Summer oz. vroče stavkovno poletje.

Člani različnih železniških sindikatov stavkajo za izboljšanje plač in delovnih pogojev ter se upirajo odpuščanjem. Odvetniki za kazensko pravo zahtevajo 25 % zvišanje državne pravne pomoči, saj nekateri med njimi trenutno prejemajo manj od minimalne urne postavke. Stavkali so tudi Amazonovi in poštni delavci, govori se o stavki učiteljev in medicinskih sester ...

Slovenski sindikati stavk še ne napovedujejo naglas, a jih skrbijo draginja, naraščajoča inflacija, cene energentov in hrane, nekateri pa tudi že oblikujejo zahteve. Ob tem nas veseli dejstvo, da je v ustanavljanju sindikat, ki bo združeval (povečini) prekarne delavce kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Če se med njimi prepoznaš tudi ti, reši spoznavno anketo in se jim pridruži!