Agrument

Razkorak med tistimi, ki covid navkljub vsem napakam vlade jemljejo resno, in tistimi, ki ga imajo za prevaro, bomo kot družba morali nekako premostiti. Očitno je, da lahko dovoljšnjo precepljenost dosežemo le tako, da cepljenje postane obvezno, še bolj pa, da bi to malone zanetilo državljansko vojno. Prisiljeni smo v sobivanje s prepričanimi v nasprotno različico resnice od naše lastne, a da bi bilo to mogoče, se moramo vendarle poenotiti o minimalnem skupnem imenovalcu. Denimo: nobena smrt ni smešna.

Ena bolj srhljivih stvari na družbenih omrežjih – in simptom brezna, ki zeva med nami – je namreč množičnost "Haha" reakcij pod medijskimi objavami o resnosti epidemije, posledicah covida, razmerah v bolnišnicah ter številom hospitaliziranih in umrlih. Ne odražajo le skepse do medicine in sorodnih znanosti, nezaupanja do vlade in drugih odločevalcev, individualnih strahov in tesnob ... Odražajo vzvišeno, pikro, celo porogljivo držo umišljene večv(r)ednosti in samozadostnosti.

Budilka 5 minut pred službo, delo v pižami, brez tečnega sodelavca in njegovih vicev v bližini. Delo na daljavo se na prvo žogo zdi kot triumf vsakega zaposlenega, toda prepogosto se 8 delovnih ur prelevi v 24. Portugalska je pred dnevi sprejela nov zakon, ki delodajalcem prepoveduje, da bi kontaktirali zaposlene izven delovnega časa. 

Portugalski zakon je sicer dokaj strog in bo v praksi najbrž težko deloval pri tistih s fleksibilnimi delovniki oz. specifično naravo poklicev, a postavlja mejnik za ostale države in odpira diskurz o zakonodaji, ki bo omogočila delavcem pravično razmerje med avtoriteto delodajalca in avtonomnostjo zaposlenega. 

Delo na daljavo je že bilo tehnološko zrelo, toda potrebovalo je brco, kot je pandemija, da je postalo družbeno in korporativno bolj sprejemljivo. Napočil je čas, da ga države zakonsko regulirajo in preprečijo njegove negativne stranske učinke v obliki brisanja mej med delom in življenjem.

Trgovinska veriga Lidl je v Združenem kraljestvu napovedala, da bo v trgovinah z marcem 2022 povišala urno postavko delavcev. Lidl bo tako postal supermarket, ki svoje delavce plačuje največ. Pri nas Lidl vse zaposlene javno uokvirja kot svojo prioriteto.

Žal pa se bonitete zaposlenih v korporativnih oddelkih Lidla ne preslikavajo na trgovce. Pričevanja, ki jih objavlja slovenski Sindikat Lidl, kažejo na storilnostne pritiske, napake na plačilnih listah, delavci pa ocenjujejo, da ob pričakovanem tempu dela nikakor ne bi mogli zdržati vseh 40 let delovne dobe. Tudi na Otoku, kjer se delavcem obetajo višje plače, stanje ni dosti boljše. Delavci v prodaji poročajo, da je plača razmeroma dobra, a ne odtehta slabega vodenja, pritiskov in groznih delovnih ur. 

Trgovci Lidla so tisti, ki "držijo pokonci" trgovine in neposredno ustvarjajo dobiček verige. Čeprav nekaj finančne iniciative prikaplja tudi do njih, pa zaradi preobremenjenosti in posledične izčrpanosti v njej ne morejo niti uživati.

Elon Musk je ob nedavnih pozivih k obdavčitvi najbogatejših Američanov spet pokazal svoj pravi obraz. Z infantilnimi tviti se je spravil na senatorja Sandersa in Wydena, s kolegi milijarderji in politiki, ki jih imajo v žepu, pa dosegel umik ukrepa, s katerim bi lahko vlada pobrala davek na nerealizirane kapitalske dobičke, ki bogatašem zagotavljajo nižjo davčno stopnjo kot povprečnim državljanom.

Tako je moral ameriški kongres sprejeti precej manj ambiciozno davčno politiko. Ta vpliva tudi na financiranje zakona, s katerim želi predsednik Biden poskrbeti za več denarja za socialno varstvo, znižati stroške zdravil, uvesti spodbude za razvoj čistejše energije ter podaljšati olajšave družinam z otroki in tistim z nižjimi dohodki.

Tudi v Sloveniji, kjer predsedniku vlade svetuje kar obsojeni utajevalec davkov, na tem področju ne gre pričakovati pretirano progresivnih ukrepov. A boj za pravičnejšo porazdelitev bogastva v sistemu, ki vodi v vedno večjo neenakost, se mora nadaljevati!

Avstrijci so se zaradi velikega porasta okužb odločili za splošen lockdown v trajanju 10 dni, ki se začenja danes, z možnostjo podaljšanja še za 10 dni. Po njegovem izteku nameravajo javno življenje sprostiti le za cepljene in prebolevnike (PC pogoj). Šole bodo v tem času ostale odprte. 

V februarju 2022 bodo kot prva država članica EU uvedli obvezno cepljenje na ravni države, kar je zvezni kancler Schallenberg pospremil z besedami: »Treba se je soočiti z dejstvi.« Pred tem so kot prva država EU uvedli lockdown zgolj za necepljene in neprebolele. Samotestiranje šolarjev so v Avstriji uvedli že v prejšnjem šolskem letu brez večjih protestov civilne družbe. 

Naša vlada pa kljub manjši splošni precepljenosti, večjemu številu okužb in smrti na število prebivalcev, pomanjkanju kadra in omejevanju določenih zdravstvenih dejavnosti o zaprtju zaenkrat (še) ne razmišlja. Poleg tega pa županja Semiča nagovarja vodstva šol, da opustijo izvajanje in upoštevanje vseh epidemioloških ukrepov.