Agrument

Ena od značilnosti današnjih potovanj in obiskovanj novih krajev je, da si nihče ne želi biti turist. Vsi namreč hočemo "avtentično" izkušnjo mesta. Airbnb poleg nastanitev, ki so pripomogle k zvišanju najemnin in še dodatno gentrificirale najbolj oblegane kraje, tako že ponuja tudi opcije nakupa lokalnih izkušenj. Spletne strani, kot je npr. Spotted by Locals, turistom obljubljajo še neraziskane kotičke mest, ki jih pozna samo lokalno prebivalstvo, na v Univerzi v Sankt Peterburgu pa so nedavno razvili tudi algoritem, ki preko Instagrama omogoča prepoznavanje objav lokalcev in jih deli s turisti.

Vse bolj oblegana Ljubljana je v zadnjem letu pogosta in pereča tema tudi v naših medijih. Ko se bomo torej naslednjič sprehajali po ulicah tujega mesta in si želeli pravih lokalnih izkušenj, se velja spomniti na domače tegobe in si priznati, da turizem in kvazi “pristne izkušnje” mesta, kot ga doživlja lokalno prebivalstvo, morda za vse vpletene niso vedno najboljša izbira.

Južna Afrika pripravlja spremembe na području intelektualne lastnine, in sicer želi vlada reformirati sistem patentne zaščite zdravil, ki ustvarja monopolne cene in preprečuje prodajo cenejših alternativ. Številni v Južni Afriki in drugod po svetu umirajo, ker si ne morejo privoščiti zdravljenja za bolezni, za katere obstajajo zdravila.

Patenti naj bi preko zaščite intelektualne lastnine zagotovili vlaganje v drag proces znanstvenega raziskovanja, namesto tega pa znanje omejujejo na elitne institucije in s tem razvoj zavirajo. Poleg tega gre pri znanstvenem raziskovanju velikokrat pravzaprav za vlaganje javnega denarja, preko patentov pa profit pristane v rokah zasebnih institucij.

Patenti v farmaciji imajo izrazito neenake posledice v različnih delih sveta. Boj za vzpostavitev pravice do življenjsko potrebnih zdravil v Južni Afriki je pomemben, saj lahko predstavlja pomemben korak k reformi trenutnega sistema intelektualne lastnine.  

Startup naj bi bila vsaka mlada organizacija, ki razvija nov produkt v negotovih finančnih okoliščinah. Pogosta je romantična asociacija na garažo, kjer frendi, ki imajo v podjetju med sabo primerljive lastniške deleže, cele noči programirajo ob picah in kavi. Startup duh temu reče: "Tukaj smo, da zmagamo, pa naj stane, kar hoče!"

A garažni duh je žal ušel iz steklenice. Problematičen postane, ko se nanj sklicujejo podjetja, ki obstajajo že pet ali več let, imajo za poln avtobus zaposlenih in ustvarjajo visoke dobičke. Mnogi njihovi sodelavci (v nekaterih domačih "startupih" celo večina) so prisiljeni v sodelovanje preko espejev, od njih se vsak dan terja več kot 8 ur dela, včasih tudi delo ob vikendih, kompenzirani pa so z mezdami, ki so jih naučeni pojmovati kot plače. Odpuščeni so lahko kadar koli, bolniško si (zaenkrat še) morajo plačati sami. Njihov lastniški delež se pogosteje meri v promilih kot v procentih: tudi če podjetje res "zmaga", to verjetno ne bo rešilo njihove eksistence.

Novodobni šef oz. "startup bro" je pod pretvezo startup duha na področju omejevanja delavskih pravic naredil več škode kot Margaret Thatcher. Pa previdno!

V začetku oktobra je Trumpova administracija omogočila številnim delodajalcem, da poteptajo zakon o dostopnem zdravstvu (ACA), sprejet pod Obamo, ki zahteva, da načrti zdravstvenega varstva za podjetja vključujejo tudi kontracepcijo.

Na podlagi ACA je bilo poskrbljeno za kar 55 milijonov ameriških žensk, ki so lahko tako prosto načrtovale družino, zdravile policistične jajčnike, akne ali številne druge simptome, proti katerim kontracepcijske tablete pomagajo. Z novimi pravili je mogoče, da bo pravico do brezplačne kontracepcije izgubilo več tisoč žensk, in sicer pod delodajalci, ki se bodo pri odrekanju svojim zaposlenim lahko sklicevali na osebne verske razloge. Dejanje je podaljšek Trumpove obljube iz maja, da "verniki ne bodo več ustrahovani in utišani".

Z ugovorom vesti in kontracepcijo imamo nedavne izkušnje tudi pri nas. Kot pri mnogih ukrepih, ki omogočajo večjo religijsko svobodo, pa gre ta tudi tokrat na račun žensk - in verska svoboda ne sme ponovno postati licenca za diskriminacijo. 

Facebook je zajela kampanja #metoo, ki jo spremljajo opisi spolnih zlorab in neprimernih insinuacij, ki jih doživljajo ženske. Je že prav, da si vpričo vseprisotnega seksizma ne zatiskamo oči - prekrški nad telesno nedotakljivostjo in objektivizirajoče opazke pomagajo graditi kulturo, v kateri je v primeru posilstva legitimno preveriti dolžino žrtvinega krila. Živimo v družbi, ki "catcalling" opravičuje z "naravno moškostjo" in "zadrgnjenim feministkam" zameri ogorčenje nad "normalnimi pogledi", zato se tovrstni heštegi zdijo potrebni in relevantni. A so tudi zelo problematični.

Najprej zato, ker bi lahko spremembe zahtevali in dosegli tudi drugače kot z "outiranjem" žrtev oz. s prisilo po politizaciji osebne travmatične izkušnje. Potem pa še zato, ker digitalno izražanje ogorčenja bolj kot dejanske spremembe spodbuja pasivizirajočo participacijo v viralni izkušnji, ki manjša empatijo in možnost kolektivne akcije, lastno korist pa postavlja nad skupno.