Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Prometni infarkt

Prazniki so ohromili slovensko cestno omrežje. Zaradi nesrečnega prepleta obnov in prometnih nesreč je promet povsod za več ur obstal. Zastoji so žal voda na mlin idejam o širitvi obstoječega omrežja. DARS denimo načrtuje okoli 1,2 milijardi evrov težko širitev ljubljanske obvoznice. Vendar širitev infrastrukture ne bi rešila težav, ampak prej poslabšala prometno situacijo.

Prometne študije namreč ugotavljajo, da tovrstna rešitev zgolj privabi dodatne voznike in zato ne odpravi prometnih zamaškov. Boljša možnost je lahko izboljšava javnega potniškega prometa. Do konca letošnjega leta mora Ministrstvo za infrastrukturo pripraviti nov razpis za koncesioniranje avtobusnih prevozov. Žal stališča ministrice Bratušek kažejo, da želi MZI to storiti po liniji najmanjšega odpora, kar v praksi pomeni ohranitev ključnih prvin trenutnega sistema javnega prevoza, čeprav državni revizijski organi in strokovnjaki opozarjajo, da je negospodaren ter neprilagojen uporabnikom.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Novice iz Bruslja

Evropski parlament je sprejel direktivo o transparentnih in predvidljivih delovnih pogojih, ki bo nabor delavskih pravic razširila na najfleksibilnejše; npr. delavce preko spletnih platform, kot sta Uber in Deliveroo. Ti imajo velikokrat sklenjene t.i. zero hour contracts (ponekod v EU so sicer prepovedane), ki delavcem ne zagotavljajo, da bodo sploh opravili kako uro dela, morajo pa biti v stalni pripravljenosti.

Poslanci so bili bolj zadržani pri glasovanju o direktivi, ki bi koordinirala sisteme socialne zaščite držav članic. V duhu opevane evropske mobilnosti bi si EU morala prizadevati, da zagotovi univerzalen in poenostavljen model socialne zaščite, ki bi preprečeval socialni dumping. Taka sprememba bi pretresla obstoječe, mnogokrat izkoriščevalske poslovne modele, npr. registriranje podjetij v za kapital ugodnejših okoljih in napotovanja delavcev iz perifernih držav v države centra.

Tudi od tebe je odvisno, če bo za tovrstne spremembe več politične volje v naslednjem sklicu.


Za otroke gre (spet)!

V Veliki Britaniji bodo junija po skoraj dveh letih od sprejetja zakona o omejevanju dostopa do spletne pornografije začeli omejitve tudi izvajati. Da bi mladoletnim otežili dostop do pornografskih vsebin, se bodo morali uporabniki, ki želijo do njih dostopati, overiti kot polnoletni.

Nova pravila prinašajo mnoge skrbi z vidika zasebnosti, saj si platforme same izberejo, kako bodo preverjale polnoletnost uporabnikov, nagrada za upoštevanje robustnih standardov varovanja podatkov pa je značka. Nekateri ponudniki so že najavili sisteme za preverjanje, ki bodo od uporabnikov zahtevali sken potnega lista ali vozniškega dovoljenja. Od vlade pa prihaja celo možnost nakupa "dovolilnice" v trafikah. Kritiki opozarjajo na katastrofo, ki se lahko zgodi, če pride do vdora ali razkritja teh podatkov.

Najstnikom zakon seveda ne bo preprečil dostopa do pornografije, poleg tega so iz sistema izvzete vse platforme kot so npr. Reddit in Twitter. A naj bo to opomnik - na internetu nikoli nisi sam!


O zasebnih javnih prostorih

Internet je že leta del vsakdana slehernika, zato ga ljudje – kot vsa ostala orodja – vsaj tako pogosto kot za dobre žal uporabljajo tudi za slabe namene.

Večina se strinja, da je digitalne prostore pogovora treba regulirati, a ni še čisto jasno, kako se tega lotiti. Ko se na Facebooku zgodi umor, policija recimo reagira z zahtevo po odstranitvi vsebine, skoraj vse ostalo pa je prepuščeno zaposlenim v Menlo Parku.

Moderiranje je težaško delo, ki terja žrtve. Zaposleni sledijo natančnim navodilom, ki so bila uradno objavljena šele po tem, ko jih je razkril Guardian. Niso rezultat javnih razprav, niti ne upoštevajo tega, da so v različnih kulturah dopustne različne stvari.

Še bolj pa je zaskrbljujoče dejstvo, da so na Facebooku za moderiranje vsebin v jezikih z manj govorci očitno kadrovsko podhranjeni – ne vemo, zakaj bi sicer zaradi orkestriranega širjenja sovraštva odstranili angleško radikalno desničarsko skupnost EDL, Noriško kraljestvo in Štajersko vardo pa pustili pri miru ...


Sosedova trava je vedno bolj zelena

Za primer dobre prakse lahko vzamemo Kolorado. Legalizacija rekreacijske uporabe konoplje je od leta 2014 prinesla 180 milijonov dolarjev v davčno blagajno, ustvarjajo se nova delovna mesta, trg privablja turiste. Sprememba zakonodaje ni bistveno vplivala na število kadilcev.

Mi ostajamo med državami, ki rekreativno uživanje marihuane stigmatizirajo, napredujemo pa pri rabi v medicinske namene. Ali pa se tako le zdi? Medicinska raba konoplje ima pravno podlago, Ministrstvo za zdravje je izdalo dovoljenje za raziskave, a tu se je ustavilo. Še vedno smo brez nadaljnjih ukrepov, ki bi omogočili pridelavo in uporabo. Bolniki, ki se  zanašajo na rastlino, pa so prepuščeni črnemu trgu. 

Oteževanje medicinske in prepoved rekreativne rabe se zdita nesmiselna – upoštevajoč nenevarnost same substance, sploh v primerjavi z nekaterimi zdravili ter dovoljenimi drogami, kot sta alkohol in nikotin. Stigma ne sme voditi zakonodajalca, mi pa moramo zahtevati nazaj tudi pravico do užitka!