Ekstremni vremenski pojavi, uničeni ekosistemi, spopadi za naravne vire, milijoni evrov škode. Okoljska kriza je očitna, a kljub temu se od referenduma za pitno vodo ni spremenilo dosti. V resnici že od Pariškega sporazuma – oziroma temu navkljub – nismo sprejeli dovolj hitrih ali radikalnih ukrepov, s katerimi bi omejili globalno segrevanje na varno mejo 1,5 °C.
Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in logična prioriteta bi moral biti pospešen prehod v brezogljično družbo. A namesto tega spremljamo izjemno slabo upravljanje podnebnih sprememb: trženje naravnih virov, škodljive investicije, podrejanje dobrobiti narave in ljudi koristim kapitala ter dejanja peščice, ki nosijo glavno odgovornost za poglabljanje podnebne krize.
Zato bomo jutri pet pred dvanajsto od trenutnih in prihodnjih odločevalcev zahtevali vključujočo, trajnostno in ambiciozno podnebno politiko – za pravico do prihodnosti. 24. aprila pa bomo lahko tudi sami odločali, kako naprej.