Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Naj živijo protesti!

Indijski kmetje in njihovi podporniki proti vladnim reformam kmetijstva protestirajo že 90. dan zapored. Kljub temu, da gre najverjetneje za najštevilčnejši protest v zgodovini, o dogajanjih v mednarodnih medijih beremo premalo. Indijska vlada se paranoično boji zunanjega vmešavanja, zapira aktiviste in novinarje, izklaplja internet in elektriko ter si nadeva vse bolj avtoritaren obraz. Delhi danes ni videti kot svobodno mesto, pač pa kot zabarikadirana trdnjava, zaščitena pred lastnimi prebivalci. 

v Indiji sta svoboda govora in izražanja ustavni pravici, ki ju vlada vehementno krši, podobnih prijemov pa se poslužujejo tudi naši voditelji. 

Slika z robokopi zastraženega Trga republike na lanski dan državnosti še danes v marsikom zbuja nelagodje. Samo v nekaj mesecih je policija z globo kaznovala na stotine ljudi, ki so v javnosti mirno izražali svoje mnenje. Vlada medtem svojih namer o ustvarjanju propagandnega aparata niti ne skriva več. Zato pojdimo na ulice, preden bo prepozno!


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Z znanostjo nad stare grehe

Mineva 25 let, odkar so klonirali ovco Dolly, prvega kloniranega sesalca v zgodovini. Takrat so na eksperiment z zadržki gledali številni intelektualci, ne le samooklicani, kakršni danes oporekajo cepivom. Znanost je šla seveda kljub skeptikom svojo pot: kasneje so znanstveniki uspešno klonirali prašiče, konje, srne in celo primate, denimo javanskega makaka.

Leta 2003 bi svetovna javnost prvič skoraj videla, da lahko kloniranje morda pomaga ohraniti ogroženo živalsko vrsto, a je pirenejski kozorog žal umrl le nekaj minut po rojstvu. Na novo priložnost smo kar dolgo čakali, a pred dvema mesecema so znanstveniki prvič uspešno klonirali ogroženo vrsto. Črnonogo dihurko so poimenovali Elizabeth Ann

Znanost nam daje možnost, da popravimo napake svojih prednikov (ohranjen je celo DNK dlakavega mamuta). To je čudovita novica, a le v primeru, da kot družba naslovimo tudi razloge, zaradi katerih živali izumirajo. Če jim bomo še naprej tako brezrsamno krčili habitat, pa seveda nima nobene teže. 


Majhen korak za človeštvo, velik skok za človeka!

Prejšnji teden je na Marsu pristal Nasin rover Perseverance, Vztrajnost. Izstrelili so ga konec lanskega julija, pristal pa je v kraterju Jezero, ki so ga poimenovali po kraju v Bosni. Domačini so dogajanje z mešanico značilnega humorja in ponosa v živo spremljali iz osnovne šole. 

Najbolj poudarjena cilja misije sta iskanje znakov preteklega življenja na planetu ter zbiranje vzorcev prsti in kamnin, vendarle pa Nasa celo na uradni spletni strani projekta navaja tudi "pripravo na ljudi" oz. testiranje proizvodnje kisika iz atmosfere Marsa.

Uspešnega pristanka Vztrajnosti se je razveselil tudi Elon Musk, čigar podjetje SpaceX sodeluje z Naso na drugih projektih. Musk prvo misijo na Mars brez posadke načrtuje čez tri leta, dolgoročno pa sanja o kolonizaciji rdečega planeta. V zvezi z raziskovanjem vesolja se že tako ali tako pojavljajo številne pravne in etične dileme, potencial, da bi prvega človeka na drug planet postavilo zasebno podjetje, pa v problematiko vnaša še dodatno dimenzijo.


Sodeluj z vlado!

Slovenska strahovlada že dlje časa ne zmore sama skrbeti za državo. Ob tem sicer ni treba biti presenečen, saj je kakih 80 % volilnih upravičenk in upravičencev že leta 2018 verjelo, da bi to delo bolje opravljal kdo drug. Vendar po toči zvoniti je prepozno. Največ, kar lahko naredimo danes, je, da naši nebogljeni vladi pomagamo.

Predsednik vlade ne skopari s klici na pomoč in steguje roko, da bi našel kaj podpore. Danes mu lahko pomagaš tudi ti!

Tokrat lahko pomagaš pravosodnemu ministrstvu, ki od predlanske zime do danes ni zmoglo pripraviti zakonodajnih sprememb, ki bi omogočile zaščito žrtev posilstva. Predlog zakona je že spisan (seveda ne na ministrstvu), da pa strahovlade ne bomo dodatno obremenjevali z birokracijo vlaganja predloga v Državni zbor, ga vložimo namesto njih.

Ni težko, navodila najdeš na spletni strani kampanje Samo ja pomeni ja. Če imaš kvalificirano digitalno potrdilo, lahko celoten postopek opraviš v dveh minutah, sicer pa v treh ali štirih.


V imenu (ni) mleka

V Evropski uniji je prepovedana raba izrazov, kot sta “mleko” in “sir”, pri označevanju produktov neživalskega izvora. Z oktobra izglasovanim amandmajem 171 skušajo prepoved razširiti še na izraze, ki se nanašajo na alternative mlečnim izdelkom, kot je “alternativa jogurtu” ali “ne vsebuje mleka”. To med drugim zajema tudi navajanje primerjav (npr. ogljičnega odtisa) z živalskimi produkti. 

Motiv naj bi ležal v skrbi za “zmedenega potrošnika”, a pravi razlog je bolj verjetno v hitrem porastu veganstva in drugih alternativnih prehranskih slogov v zadnjih letih. V težnji k “transparentnosti” se Evropski parlament na primer prav nič ne pretegne pri reklamah o “piščancem prijazni reji” in mesu kot “superhrani”.

EU ob tem deluje tudi v nasprotju z lastnimi cilji – kot del zelenega dogovora naj bi si s “farm to fork” strategijo prizadevala za premik k prehrani na rastlinski osnovi. Amandma, o katerem bosta odločala še Evropska komisija in Svet EU, bi bil korak v nasprotno smer.