Agrument

S katerimi destinacijami pa ste vi to poletje obogatili svoj Instagram? Ste znamenitosti fotografirali pod pravšnjim kotom, da se ne vidi ostalih instatrofeje željnih, sicer pa naveličanih in dehidriranih turistov? 

V okviru projekta Teater avtentičnosti je Natacha De Mahieu obiskala najpogosteje geografsko označene destinacije v Evropi in s časovnim zamikom posnela fotografije, ki namesto lažne praznine prikazujejo vseprisotne turiste.

Avtorica raziskuje, kako družbeni mediji destinacijo naredijo "hip", a sproža tudi okoljski pomislek: zakaj si turističnih znamenitosti ne bi raje v miru ogledali na spletu? Mimogrede lahko raziščemo tudi posledice podnebnih sprememb, ki smo jih soproizvedli s potovanji. 

Manj potovanj pomeni manjši ogljični odtis, a tudi priložnost, da bi avtentičnost namesto v praksi zbiranja mrtvih podob raje spet našli v živi izkušnji spoznavanja drugih kultur. Resda tako ne bodo rasli naši profili na družbenih omrežjih, a rasli bomo mi sami in širina našega duha.

Zdi se, da so se delavskim sindikatom končno (spet) razprla krila. V Združenem kraljestvu, kjer degradacija delavskih pravic že več let teče pod taktirko konservativcev, so letošnje poletje oklicali za Hot Strike Summer oz. vroče stavkovno poletje.

Člani različnih železniških sindikatov stavkajo za izboljšanje plač in delovnih pogojev ter se upirajo odpuščanjem. Odvetniki za kazensko pravo zahtevajo 25 % zvišanje državne pravne pomoči, saj nekateri med njimi trenutno prejemajo manj od minimalne urne postavke. Stavkali so tudi Amazonovi in poštni delavci, govori se o stavki učiteljev in medicinskih sester ...

Slovenski sindikati stavk še ne napovedujejo naglas, a jih skrbijo draginja, naraščajoča inflacija, cene energentov in hrane, nekateri pa tudi že oblikujejo zahteve. Ob tem nas veseli dejstvo, da je v ustanavljanju sindikat, ki bo združeval (povečini) prekarne delavce kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Če se med njimi prepoznaš tudi ti, reši spoznavno anketo in se jim pridruži! 

Za razliko od prejšnje trenutni vladi ne bi ravno očitali zlih namenov, kar pa še ne pomeni, da ne vleče spornih potez. Ena takih je načrtovana uvedba obveznega "štempljanja" v predlogu novele Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Nedavno so javnost pretresla razkritja o izkoriščanju delavcev v podjetjih Marinblu, Selea in Amonte, zato je obvezno evidentiranje padlo na še posebej plodna tla: predlog podpirajo Inšpektorat za delo in sindikati, nasprotuje pa mu Obrtno-podjetniška zbornica. Good guys so torej ZA, zlobni kapitalisti PROTI, vse se zdi v redu.

A zlobni kapitalisti, ki že zdaj izigravajo zakonodajo, bodo našli nove obvoze, da ohranijo "visoko storilnost", zakon pa bo sive lase delal ostalim. Kako bodo podjetja evidentirala tiste, katerih lokacija in čas dela sta fleksibilna ali pa njihov delovni čas prehaja v prostega in obratno? Z vdorom v njihove domove? Nenazadnje, bo Janša pod žezlom Levice dočakal, da delovnik akademikov poskoči s 6 na 40 ur tedensko?

Kriza slovenskega medijskega ekosistema se s padcem Janševe vlade ni končala. Dejstvo, da je Urošu Urbaniji, fanatičnemu vojščaku stranke SDS in Janšistu leta 2021, uspelo postati direktor TV Slovenija, dobiva otipljive posledice.

Luka Svetina bo očitno prvi propagandist z Nove24, ki bo presedlal na javno televizijo. V odziv na uvodnik, ki opozarja na SDS-ov načrt uzurpcije TV Slovenija, je novi direktor užaljeno prekinil "poslovno sodelovanje" z Mladino. Ukrepanje proti redkim internim kritičnim glasovom je ob benigni stavkovni aktivnosti le vprašanje časa.

Na drugi strani lahko spremljamo politično aktivacijo novinarjev Necenzurirano, ki so po čudnem naključju uslišali klic Svobode. Kljub moralnim niansam njihovih odločitev velja opozoriti na dejstvo, da Necenzurirano nima transparentnega lastništva.

Prihajajoči referendum o RTV moramo zato vzeti kot širšo debato o tem, kaj zares pomeni medijska neodvisnost od politike in interesov kapitala.

Vlada Janeza Janše je po tem, ko so stranke, ki so jo sestavljale, izgubile na volitvah, petdesetim ministrom in drugim funkcionarjem razdelila več kot 230 tisoč evrov nadomestil za neizkoriščen letni dopust. Glede na analizo, ki smo jo opravili na Pravni mreži, je videti, da izplačila (vsaj) ministrom in ministrici niso bila le neokusna, ampak tudi protipravna. Izplačana so bila namreč na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), a za ministre (kot tudi za predsednika vlade in njenega generalnega sekretarja) velja Zakon o poslancih (ZPos), ta pa ne predvideva denarnega nadomestila za neizrabljen dopust.

Gre za šolski primer krčevitega plenjenja javnih sredstev s strani političnih poražencev. Takšne usklajene akcije nagrajevanja “naših” so eden od razlogov za splošno nezaupanje v politiko. Od pristojnih institucij pričakujemo, da bodo zoper bivše ministre ustrezno in hitro ukrepale – jasno je, da vlada Janeza Janše ni verjela v pravno državo, a to še ne pomeni, da ta ne obstaja!