Agrument

Koalicijske stranke so se že pred lanskimi volitvami zavezale k uresničitvi 122 zahtev iniciative Glas ljudstva. Te so bile s ciljem izboljšanja družbene, ekonomske in okoljske situacije v državi pripravljene na podlagi večmesečnih posvetovanj mnogih organizacij in strokovnjakov_inj, prek spletnih tribun ter zborov na trgih in ulicah pa je sodelovala tudi širša javnost.

Skoraj leto dni po prevzemu oblasti izsledki monitoringa kažejo precej klavrno sliko. V celoti je izpolnjenih le 8, deloma pa še 12 zavez. Vlada sicer izvaja 54 zavez, 6 jih je zastalih, 36 nedotaknjenih, 6 pa jih je tudi že prelomila. Čeprav se na nekaterih področjih, kot sta človekove pravice in vladavina prava, stvari premikajo v pravo smer, drugod skoraj ni napredka.

Najbolj zaskrbljujoče je stanje na področjih javnega zdravstva in stanovanjske politike, pa tudi okolju prijaznih gospodarskih reform ni od nikoder. Zdi se torej, da je (ne)izpolnjevanje političnih obljub še vedno odvisno predvsem od želja – kapitala.

Patriarhat ubija! Zato se na 8. marec, mednarodni dan žena, pridružujemo protestu, ki ga ob 16. uri na Kongresnem trgu organizira Iskra.

Čeprav naj bi bili v današnji družbi vsi enakopravni, je realnost še vedno prepredena z neenakostjo. Moški še vedno dominirajo nad ženskami, LGBTQIA+ skupnostjo in otroki. Njihov družbeni privilegij se kaže skozi različne oblike izkoriščanja, nasilja, poniževanja, nadzora teles in dojemanja žensk kot lastnine. Z zasebno lastnino pa lahko lastnik počne karkoli. Lahko jo tudi ubije.

Lani je bilo v Sloveniji tako zabeleženih 12 femicidov. Letos sta se zgodila že dva. Vsaka številka pomeni eno ugasnjeno življenje ženske. Vsaka je preveč.

Na protestu se bomo zato spomnile_i umorjenih. Opozorile_i bomo, da jih je ubil patriarhat. Zahtevale_i bomo, da se s patriarhatom soočimo, da pristojne institucije ukrepajo in da družba preneha tolerirati spolno nasilje!

Danes je nov dan je ena od 38 nevladnih organizacij, ki sopodpisuje javno pismo, namenjeno francoskemu parlamentu. V pismu problematiziramo 7. člen predlaganega zakona o olimpijskih in paraolimpijskih igrah leta 2024, saj ustvarja pravno podlago za uporabo kamer, ki jih upravljajo algoritmi, za zaznavo določenih sumljivih dogodkov v javnih prostorih.

Če bo zakon sprejet, bo Francija prva država, ki bo eksplicitno uzakonila prakso nadzora, ki je v nasprotju s človekovimi pravicami, saj ogroža pravico do zasebnosti, pravico do zbiranja in združevanja, omogoča diskriminacijo in ni skladna z načeloma nujnosti in proporcionalnosti.

Biometrični množični nadzor predstavlja mokre sanje avtokratov, ki tudi pri nas vedno bolj postajajo resničnost. Vsi smo se zgražali, ko je notranji minister Hojs pošiljal policijo nad protestnike pred tremi leti, a ne pustimo se pretentati, da liberalcev nadzor ne zanima.

Ponekod suše in požari, drugje poplave in orkani. Pa taljenje ledu, naraščanje gladine morja, izumiranje živalskih vrst, porast smrtonosnih bolezni, pomanjkanje hrane in še bi lahko naštevali. Vse to so posledice podnebne krize, ki se kažejo po celem svetu – tudi pri nas.

Stanje lahko izboljšajo le sistemske spremembe. A kaj, ko kapital v želji po nenehni rasti še vedno nebrzdano uničuje okolje in posega po javnem, odločevalci pa zaradi takšnih in drugačnih razlogov o rešitvah bolj kot ne le razpravljajo. Kljub številnim predvolilnim obljubam je pri obravnavanju okoljskih in drugih perečih družbenih vprašanj, kot so stanovanjska kriza, delavske pravice in javno zdravstvo, precej medla tudi naša vlada.

Zato se jutri pridružimo mladim na podnebnem štrajku in zahtevajmo, da politiki prenehajo z leporečenjem in pasivnostjo. Skrajni čas je za sprejem konkretnih ukrepov, ki bodo ljudem zagotovile dostojno življenje znotraj naravnih omejitev planeta!

Poleg očitnega – trpinčenja in ubijanja živali – izdelava krzna, volne in usnja škodi tudi okolju, prispeva k podnebni krizi ter uničuje in onesnažuje okolje in vodne vire. Zagovarjanje "naravnosti" teh materialov izgubi veljavo v trenutku, ko krzno ali koža ni več na živali; ko slednjo odrejo, njeno kožo in/ali dlako obdelajo s kemikalijami, ki preprečijo, da bi se v omari potrošnikov enostavno, kot pritiče naravnim materialom – razkrojila. 

Problem pa nista le krzno in usnje, pač pa tudi volna, pri izdelavi katere žival sicer ne umre. Ovcam brez človeške intervencije plašč raste le toliko, kolikor je potrebno za zaščito pred elementi. Poleg okoljskih težav, ki jih prinaša živinoreja, pa je pridelava volne sporna tudi z vidika pretirane rabe pesticidov. 

Evropska državljanska pobuda “Za Evropo brez krzna” sicer EU poziva le k prepovedi krzna in krznarskih farm, a gre za korak v pravo smer. Podpišimo jo!