Agrument

Dežurni neoliberalni prerok Boscarol je na predavanju ajdovskim mladim prejšnji teden razlagal, da so za uspeh potrebni "trdo delo, tveganje, znoj in negotovost". O tem, za državo docela nepomembnem dogodku, je iz neznanega razloga poročala tudi STA.

Obskurno, lokalno ajdovsko predavanje, je bil čisto pravi psevdo-dogodek. Njegovo ključno sporočilo je bilo namreč naslovljeno na medijsko, ne torej tam prisotno občinstvo, glavni protagonist pa ga je navrgel mimogrede:  "Pipistrel del svoje proizvodnje seli v Italijo." Sledilo je nekritično povzemanje vseh štirih osrednjih tiskanih dnevnikov (1, 2, 3, 4), kakor tudi obeh največjih domačih online medijev (1, 2), na 24ur pa so dogodek celo uvrstil v svoja večerna poročila na TV. Na Večeru so edini od omenjenih vsaj kasneje v svojem poročanju ponudili nekaj konteksta.

Zakaj trol Boscarol res seli svojo proizvodnjo, je raziskala le Mladina. Za bralke in bralce vseh ostalih medijev pa je bila zadnja beseda spet podjetnikova.

V brexitskem kaosu se je v britanskem parlamentu eden od Pepper robotov pojavil kot priča na zasedanju izobraževalnega komiteja o četrti industrijski revoluciji. 

Toda v čigavem imenu je govoril? Na seznamu govorcev zasedanja je bil zabeležen kot Robot Pepper. Dotični je sicer v lasti Univerze Middlesex, Pepper pa je produkt Softbanka, vedno močnejšega japonskega konglomerata. Ta je lani prevzel Boston Dynamics, podjetje, ki s spretno zrežiranimi videi robotskega parkoura ali plesa v javnosti napihuje zmožnosti robotov in investiranje v robotiko ter vpliva na njihovo normalizacijo. 

Roboti še ne znajo oblikovati originalnih misli ali improvizirati onkraj že programiranih stavkov. Pa tudi če bi znali - to je spektakel in ne delanje politik. Četudi imajo korporacije pravico do svobode govora, to ne velja za njihove produkte. Pepperjevo pričanje je obudilo razpravo o predlogu podelitve pravne osebe sintetičnim stvorom in vzpodbudilo prevpraševanja o odgovornosti tovrstnih produktov.

Medtem, ko šole redno servirajo procesirano meso, ki ga je WHO že določila za rakotvorno, se je sekcija Združenja za pediatrijo odločila ukvarjati z - vegetarijanstvom. Svojo okrožnico podpirajo z izjavami uglednih (?) zdravnikov; revija Viva je opravila intervju z dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in endokrinologom, ki označuje vegansko dieto za fanatično. Je samo eden izmed zdravnikov, ki strašijo pred vegansko in vegetarijansko prehrano, čeprav isti pediatri objavljajo študije, kako ustrezno načrtovati tovrstne diete.

Potrebno je omeniti, da Medicinska fakulteta v Ljubljani nima predmeta dietetike, kar pomeni, da se bodoči zdravniki pravzaprav ne izobražujejo o zdravi prehrani, kaj šele, da bi bili na tekočem z izsledki najnovejših raziskav na tem področju.

Žalostno je, da se nestrpnost širi tudi na področje pediatrije, kjer se starše, namesto da bi se jih kakovostno informiralo, demonizira in označuje za manj vredne. Nestrpnost v imenu otrok - kje smo to že slišali?

Letos objavljena študija kaže na korelacijo med socialnimi omrežji in duševno stisko; ali bolje, prepoznavanjem le-te. Program, usposobljen za iskanje "jezikovnih alarmov" v zapisih na Facebooku, je "diagnosticiral" stanje depresije tudi do tri mesece prej kot zdravstvene ustanove.

Facebooka načeloma ne poznamo kot zaščitnika mentalnega zdravja. Pred leti je njihov algoritem v namene eksperimenta čustveno manipuliral z uporabniki, več raziskav pa navaja družbeno platformo kot motivatorja duševnih stisk pri mladih. 

Če nam Facebook zares lahko pomaga zaznati duševne bolezni, bi to predstavljalo novo razsežnost rabe sodobne tehnologije in pomoč pri zdravljenju velikokrat nediagnosticiranih bolezni, kot je depresija. Za modernega Slovenca je morda to dobra novica; blagi simptomi depresije se pojavljajo pri skoraj 30 % mladih (manj kot tretjina poišče pomoč), pri samomorih ostajamo v svetovnem vrhu. 

Morda pa je bolje, da na platformi, ki nadzira vsako našo potezo, gremo - "rando" ...

Premalo, ampak vendarle vedno več ljudi se prehranjuje zdravo. Vedno več jih izloča meso ali njegovo uporabo vsaj omejuje. Povečuje se tudi delež ljudi, ki se odločajo za prehranske načrte, ki manj obremenjujejo okolje in so manj okrutni kot mesnopredelovalna industrija.

V svetu je podhranjenih 820 milijonov ljudi, ki pa niso le lačni, ampak prikrajšani tudi za druge aspekte dobrega, varnega in avtonomnega življenja. Korelacija med zdravim prehranjevanjem in blaginjo obstaja tudi pri nas. A medtem ko se na današnji svetovni dan hrane za osveščanje uporablja #brezlakote, Zahodnjaki svoje instagramske obroke označujemo z #brezlaktoze.

Privilegij omogoča pogled onkraj konvencionalnega pojmovanja zdravega. Telo si lahko privošči skepso do javnozdravstvenih politik, kot se tudi misel ne podreja mainstream ideologijam. Obstoj veganov zbuja slabo vest zahodnemu sleherniku, na drugem koncu spektra pa je antiteza pojma skupnost, ki slavi posameznika in njegovo "potrebo" po - mesu.