Agrument

V rokah podatkovnega podjetja Cambridge Analytica so se znašli osebni podatki več kot 50 milijonov uporabnikov Facebooka. Zbiranje podatkov sicer Facebook dovoljuje, prepoveduje pa njihovo posredovanje naprej, zato so podjetje suspendirali z omrežja.

Če ime Cambridge Analytica zveni znano, je to zato, ker se niso prvič znašli na mestu obtožb in kontroverznosti. V preteklosti se je pojavil sum, da so leta 2015 targetirali tuje investitorje v prid pro-Brexit kampanje, jeseni pa se je izvedelo, da je izvršni direktor podjetja, Alexander Nix, v času ameriške predsedniške kampanje prosil ustanovitelja Wikileaks za pomoč pri sprostitvi e-mailov, povezanih s Hillary Clinton. 

Facebooku je zaradi preiskovanj pravil o zasebnosti vrednost na borzi padla za 35 milijard dolarjev, Zuckerbergovega pojasnila pa si želita tako Evropski parlament kot parlament v Londonu. Cambridge Analytica si sama koplje jamo, Nix pa je bil odpuščen.

Škandal se pravzaprav šele dobro rojeva. Pa varnost naših podatkov?

Sodeč po kriterijih, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, je največji življenski dosežek Melanije Trump verjetno pridobitev t.i. Einsteinovega vizuma. Elitni vizum EB-1 programa je namreč namenjen priznanim akademikom, poslovnežem iz mednarodnih korporacij, športnikom z olimpijskimi medaljami, z oskarjem nagrajenim igralcem ali drugim, ki izkazujejo nadpovprečne dosežke. Njen CV je čudežno dosegal kriterije: omenjal je modne steze v Evropi, pano na Times Squaru in pojavitev v kopalkah za Sports Illustrated. 

Melanija je vizum pridobila leta 2001, ko se je že sestajala z Donaldom. V tistem letu je poleg nje ta vizum dobilo še 5 Slovencev, vse skupaj pa je z Einstonovim vizumom ameriške sanje v tistem letu začelo živeti 3376 ljudi. 

Ne glede na Trumpove besede, da je treba zaustaviti verižno priseljevanje družinskih članov, pa so bili Knavsovi dovolj zgodnji. Melanijina starša, ki sta v ZDA že od leta 2007, sta namreč že v procesu pridobitve ameriškega državljanstva. 

Ljudje plastiko intenzivno uporabljamo šele zadnjih 60 do 70 let in v tem času je korenito spremenila naša življenja. Če se v tem trenutku ozreš okrog sebe, lahko opaziš kar nekaj izdelkov iz nje. Nenazadnje so iz plastike verjetno tvoja oblačila, ki pri pranju v okolje spuščajo mikroplastične delce. Ti preko odpadnih voda zaidejo v reke in oceane, kjer vstopijo v organizme in vse, ki se z njimi prehranjujemo.

Znanstveniki so v nedavnih raziskavah mikroplastiko našli v vodi – tako v tisti iz plastenk kot tudi v vodi iz pipe. Pred njo nismo varni, ko spijemo kozarec piva ali si čaj posladkamo z medom ali sladkorjem, izsledki francoske raziskave pa pravijo, da mikroplastiko celo dihamo.

Glede na to, da se večina proizvedene plastike ni še niti razgradila, si lahko predstavljamo, da bo ta z leti predstavljala le še večji problem. Kakšen je njen vpliv na človekovo zdravje, znanstveniki še ne vedo zares, a dobrih rezultatov zagotovo ne gre pričakovati. 

Da bi se zaščitila pred tesnobo nevzdržnih pritiskov Onega, Jaz in Nadjaz potrebujeta obrambne mehanizme. Na voljo so različni manevri, ki delujejo na ravni nezavednega, vsem pa je skupno, da odstranijo neznosne impulze in pomirijo tesnobo.

Freud je razdelal mnoge različice naših obramb; od primarnih, ki jih uporablja Jaz, do sekundarnih Nadjaza. Najraje imamo tiste, s katerimi se lahko tolažimo, da je z nami vse v redu, problematični pa so drugi. Najlažje nam je uporabiti tiste, ki nam omogočajo, da svoje napake, namesto da bi jih ozavestili, očitamo drugim; npr. zanikanje, projekcijo, racionalizacijo, regresijo, kompenzacijo ali premestitev.

Sublimacija pa negativno tesnobo preusmeri v pozitivno kreacijo. Ko nam ni prijetno, namesto, da bi storili tisto, kar nas hipno pomiri, naredimo raje tisto, kar je onkraj retributivnih človeških razmerij. Ob življenjskih preizkušnjah bi najraje otročje cepetali na mestu in uživali v poziciji žrtve, a za vse bo bolje, če se raje lotimo kakšnega dela.

Gre le za užaloščene posameznike ali učinek, zakoreninjen v moški psihi? Ena od razlag trdi celo, da v dihotomiji dojemanja žensk kot “svetnic ali kurb” tista, ki ni eno, za moškega nujno predstavlja drugo. Seveda pa tudi tu ne smemo biti zadovoljni z razlago, da “so moški pač takšni”; niti nebrzdan humor nikoli ne sme opravičevati dejanske sovražnosti.