Agrument

Delo v prosveti, kulturi, umetnosti, v civilnodružbenem kontekstu ali nevladnem sektorju je v javnosti pogosto percipirano kot nedelo; v najslabšem primeru kot neupravičena prisesanost na državne jasli, v najboljšem pa kot hobi ali strast. A, kot opozarja Andreja Gomboc, bi morali znan rek, da, če si za službo izberemo svoj hobi, ne bomo v življenju delali niti en dan, preoblikovati: če si za službo izberemo svoj hobi, ne bomo v življenju imeli niti enega prostega dneva.

Gre za kapitalistično past. Službe ne obstajajo, da bi se mi v njih realizirali, osebnostno razvili in v njih uživali, ampak zato, da podjetjem prinašajo dobiček. Seveda ni nič narobe, če nam služba daje tudi zadovoljstvo in samoizpolnitev, a zavedati se moramo, da gre za službo in ne sidrišče naše identitete. Delodajalci hitro zaslutijo, da nam delo veliko pomeni in to izkoristijo v svoj prid.

Namesto da se torej sprašujemo, kako delati, kar nas res veseli, se raje vprašajmo, kako delati manj – ali pa sploh ne.

Kanye West se v medijih pojavlja predvsem zaradi svojih javnih izpadov in kontroverznih izjav, ta teden pa je objavil še namero o nakupu platforme Parler.

West je ena od najvplivnejših figur popularne kulture, kar s seboj prinese velik družbeni vpliv in odgovornost. A ker trpi za hudo obliko bipolane motnje, je njegovo vedenje vedno bolj ekstremno, kar izkoriščajo njegovi bližnji, spodbujajo pa tisoči privržencev desnega ekstremizma. 

A rasizma, mizoginije in antisemitizma ne moremo opravičevati z boleznijo. Takšno uokvirjanje ne le, da meče slabo luč na ostale ljudi z duševnimi boleznimi, ampak je tudi nevarno. Na družbenih omrežjih Westu sledi mnogo mladih moških, ki rešitev za svoje nesigurnosti in težave vidijo v sovraštvu in nasilju.

Milijarder West najbrž ne bo nikoli zares razumel resničnih težav mnogih in bo še naprej v zarotah iskal "resnico". Z dejansko kritiko točno tistega sistema, znotraj katerega mastno služi, bi namreč ogrozil tudi svoj položaj.

Vlada naj bi ta teden sprejela ukrep, ki bo nepremičnine v lasti slabe banke, primerne za gradnjo stanovanj, prenesel na državni holding. Poteza je v nasprotju s koalicijsko pogodbo, ki obljublja prenos teh nepremičnin na Stanovanjski sklad RS, ukrep pa bi močno otežil gradnjo javnih najemnih stanovanj, nujno za izboljšanje katastrofalnega stanja na tem področju.

Če je Golobova vlada res zavezana k izpolnjevanju predvolilnih obljub, ji mora biti izboljšanje stanovanjske problematike ena od prioritet. Napovedan ukrep pa žal namiguje, da je tudi tej vladi precej vseeno za vse večje stanovanjske stiske prebivalk_cev Slovenije. Ti bodo v iskanju doma še vedno prepuščeni prostemu trgu, ki bi se lahko s pomočjo tega vladnega ukrepa še okrepil.

Civilna družba vlado z javnim pismom poziva, naj drži svojo obljubo, poskrbi za okrepitev stanovanjskega sklada ter da novi stanovanjski politiki, ki bo skrbela za varen, dostojen in dostopen dom za vse, zeleno luč! Odločitev nestrpno čakamo.

Vstopili smo v teden, ki se bo zaključil s predsedniškimi volitvami. Predčasno lahko glasujemo že danes, jutri in v četrtek.

Danes se obeta javno soočenje predsedniške kandidatke in kandidatov, ki ga spet organizira iniciativa Glas ljudstva. Ob 17.00 se bodo na Trgu republike v Ljubljani z ljudmi, ki bodo lahko tudi postavljali vprašanja, soočili Miha Kordiš, Milan Brglez, Vladimir Prebilič in Nataša Pirc Musar. Sabina Senčar se je opravičila zaradi drugih obveznosti, Janez Cigler Kralj in vodilni Anže Logar pa sledita zgledu svojih strank, ki sta na aprilskem soočenju pred parlamentarnimi volitvami zavrnili sodelovanje. 

Logar tudi ne sodeluje pri Volitvomatu, orodju, ki nam lahko pomaga sprejeti informirano odločitev na volitvah. Njegova abstinenca ne preseneča, a v oči bode ironija, da se nekdo, ki naj bi kandidiral za povprečnega "Jožeta, Martino, Svita in Izo", prav njim na vse pretege izogiba. Čeprav nas prepričuje, da se je odrekel stranki SDS, se v resnici odreka ljudstvu.

Čez približno mesec dni se bo v Katarju pričelo svetovno prvenstvo v nogometu. Ker gre za enega od najbolj priljubljenih športov, je interes javnosti in navijačev za dogajanje v tej zalivski državici velik. 

V času priprav na mundial se Katar neprestano sooča z očitki o kupovanju mednarodnega ugleda, ki so ga načeli korupcija, izkoriščanje delavcev in pregon manjšin. Mednarodne športne organizacije, kot je Fifa, so v zameno za denar očitno pripravljene prodati tudi inkluzivnost in družbeno pravičnost. 

Katarska monarhija blatenje v medijih preprečuje z njihovo cenzuro in tako poskrbi, da svet prejme le želene novice in informacije. Tovrstna logika temelji na predpostavki, da zlorabe delavcev migrantov ne obstajajo, če o njih ne poročamo.

Novinarji bodo morali na prihajajočem prvenstvu slediti strogim protokolom. Katar bo skušal ohraniti lepo medijsko podobo tako, da bo medijem prepovedal snemanje na določenih lokacijah, ne pa na primer s prizadevanji za izboljšanje razmer v državi.