Veliko podatkovje predstavlja bogato polje, s katerega tehnološki giganti pobirajo osebne podatke in jih drago prodajajo naprej. Podjetja s pomočjo teh podatkov poskušajo predvideti, kako se posamezniki obnašamo (zlasti) kot potrošniki, pa tudi kot državljani oziroma politični subjekti. Če so nam načini, kako zloraba velikega podatkovja omejuje naše pravice, vdira v našo zasebnost in poglablja neenakovredno obravnavo različnih družbenih skupin, še preveč domači, pa ob omembi velikih agrikulturnih korporacij, kot je npr. Monsanto, navadno pomislimo na vse kaj drugega kot podatke.
A tehnologija se je polastila tudi kmetijstva, ki postaja vedno bolj "pametno". Kot povsod drugod je tudi tukaj v prednosti tisti, ki ima več podatkov, prilagajanje kmetovanja profitu pa v ospredje postavlja že tako prevelike igralce. Bayer, lastnik Monsanta, ima tako vpogled v podatke več kot polovice severnoameriških kmetov, njegovi algoritmi pa zaradi zakonske zaščite poslovnih skrivnosti ostajajo uganka.