Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Butasto pametno kmetovanje

Veliko podatkovje predstavlja bogato polje, s katerega tehnološki giganti pobirajo osebne podatke in jih drago prodajajo naprej. Podjetja s pomočjo teh podatkov poskušajo predvideti, kako se posamezniki obnašamo (zlasti) kot potrošniki, pa tudi kot državljani oziroma politični subjekti. Če so nam načini, kako zloraba velikega podatkovja omejuje naše pravice, vdira v našo zasebnost in poglablja neenakovredno obravnavo različnih družbenih skupin, še preveč domači, pa ob omembi velikih agrikulturnih korporacij, kot je npr. Monsanto, navadno pomislimo na vse kaj drugega kot podatke.

A tehnologija se je polastila tudi kmetijstva, ki postaja vedno bolj "pametno". Kot povsod drugod je tudi tukaj v prednosti tisti, ki ima več podatkov, prilagajanje kmetovanja profitu pa v ospredje postavlja že tako prevelike igralce. Bayer, lastnik Monsanta, ima tako vpogled v podatke več kot polovice severnoameriških kmetov, njegovi algoritmi pa zaradi zakonske zaščite poslovnih skrivnosti ostajajo uganka.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Zahtevajmo uvedbo participativnih proračunov!

Ko govorimo o politični participaciji, imamo največkrat v mislih obisk volišč vsakih nekaj let. A volitve omogočajo le posredno sodelovanje v politiki, izvoljeni predstavniki pa pogosto ne naslavljajo naših resničnih potreb. To stanje lahko med drugim izboljša participativni proračun, s katerim ljudje neposredno odločajo o porabi javnih sredstev.

Izvedba participativnega proračuna lahko poveže skupnost, krepi zaupanje v odločevalce, poskrbi za enakomernejši razvoj lokalnega okolja in prinese številne druge pozitivne učinke. Morda se je prav zato pred lokalnimi volitvami leta 2018 k njegovi uresničitvi zavezalo kar 275 kandidatov za županska mesta – med njimi je 56 aktualnih županov.

Obljubo je izpolnilo le 24 županov, ki zdaj zaključujejo mandat, kar veliko pove tudi o politični odgovornosti. Čeprav so lokalne volitve blizu, lahko od občinskih funkcionarjev še vedno zahtevamo začetek postopkov za uvedbo participativnega proračuna, k temu pa novembra spodbudimo tudi nove kandidate.


Prihajajo novi valovi, ignorirajmo jih

Koronavirus je skoraj izginil iz medijev, a WHO svari, da pandemije še ni konec, saj bodo sprostitve ukrepov in rekordna turistična sezona vodile v nove epidemične valove. V številnih državah se že soočajo z eksponentno rastjo okužb, tudi pri nas.

Najbolj na udaru bodo tiste države, ki se zaradi soočanja z visoko inflacijo in energetske krize relativno slabo pripravljajo na nove valove. Gospodarstva se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, ki se zaradi posledic dolgotrajnega kovida še povečuje. V letalski industriji so v zadnjih letih množično odpuščali zaposlene, ki jih zdaj ne uspejo nadomestiti

Priporočila za poživitvene odmerke, nošenje mask in manj množičnih druženj so redka in tiha – tudi pri nas: nova vlada namesto neumnih restrikcij, s katerimi je pandemijo "reševala" prejšnja, ponuja nič manj neumne sprostitve.

Po dveh letih omejitev in frustracij vse kaže, da smo se kot družba tiho odločili, da ignoriramo kovid in upamo, da bo ta slej kot prej tudi ignoriral nas.


Šrilanška ljudska vstaja zahteva strukturne reforme

Da na Šrilanki poteka ljudska vstaja proti koruptivni politični eliti, ki jo pooseblja dinastija Rajapaksa, ni posebna novica. Poročila o izrednih razmerah ter politični in ekonomski krizi nas spremljajo že več mesecev.

Predsednik Gotabaya Rajapaksa, brat nekdanjega predsednika in "heroja" Mahinde Rajapakse, je medtem zapustil državo. Svoje razumevanje demokracije je prikazal z imenovanjem predsednika vlade Wickremesingheja za vršilca dolžnosti predsednika države. Vodja stranke z enim poslancem v 225-članskem parlamentu, ki je, mimogrede, tudi finančni minister, obrambni minister in minister za tehnologijo, je postal novi kralj.

Take rabote predstavljajo glavni povod za bes državljanov. Ti zahtevajo dostojno življenje brez električnih mrkov, dolgih vrst za gorivo in finančnih skrbi, pa tudi menjavo vodilnih politikov, ki zlorabljajo državo zadnji dve desetletji. Z napovedjo protestov in zahtevami po odstopu obeh predsednikov so se oglasili tudi sindikati. Eden od njiju se je že odzval.


Prihodnost medijev = prihodnost demokracije

Evropska komisija je zaradi razmer na področju medijev v Sloveniji, predvsem zaradi težav pri financiranju STA v preteklosti, "začela razmišljati" o pripravi zakonodaje za zaščito medijskega prostora in stabilizacijo delovanja (predvsem javnih) medijev. V poročilu EK Sloveniji priporoča krepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti. 

Pri nas medtem vlada, kot izpostavlja Sindikat novinarjev, “gasi požar”. V prizadevanjih za depolitizacijo javnega servisa je v parlamentarni obravnavi predlog novele zakona o RTV, s katerim bi vodenje, upravljanje in nadzor zavoda prevzel enotni svet RTV s sedemnajstimi člani, nikogar od njih pa ne bi imenoval državni zbor. 

Javni medij je ključen za preživetje demokratične družbe, ker družba za svoje delovanje potrebuje javno dostopna dejstva. V trenutni dobi dezinformacij je zato še posebej pomembno, da se o zaščiti načel svobode tiska in javnega medija kot varuha javnega interesa končno “začne razmišljati” kot o prioriteti.