Agrument

Čeprav smo na referendumu podprli depolitizacijo RTV Slovenija, se je stanje v mnogih pogledih še poslabšalo, nastavljenci prejšnje vlade pa še naprej uničujejo medijsko hišo. Z Orbanom povezani televiziji Planet TV so na primer omogočili prenos nogometnega svetovnega prvenstva, pri čemer nas zaradi visoke cene pravic upravičeno skrbi, da smo bili davkoplačevalci oškodovani za vračilo politične usluge. 

Še huje so na udaru mnogi zaposleni. Tako se je na delo nedavno vrnil urednik, ki je bil sicer ovaden zaradi spolnega nadlegovanja. Čeprav so dogodek potrdile priče, o agresivnem vedenju pa je bilo vodstvo večkrat obveščeno, je domnevni napadalec v službi celo napredoval. Ker so novinarji opozorili na stanje in želeli zaščititi žrtev, jim direktor TV Slovenija Urbanija zdaj grozi s prijavo na policijo.

Od vlade zahtevamo, da nemudoma sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bodo zaščiteni interesi RTV in tamkajšnji zaposleni, škodljivo vodstvo pa zamenjano – pa to brez mastnih odpravnin!

Japonska se je po sedmih desetletjih pacifizma odločila za znatno povečanje sredstev za obrambo; namesto 1 % BDP ji bo naslednjih pet let namenjala 2 %. Več gre za vojsko le še v ZDA in na Kitajskem, slednja pa je tudi glavni razlog za potezo, ki jo podpira večina Japonk_cev. 

Odkar je Rusija napadla Ukrajino, je Japonce še bolj strah, da bo Kitajska napadla Tajvan in tako ogrozila tudi njihovo varnost. Kitajska po novem Japonski predstavlja grožnjo, še nedavno pa sta državi tvorili vzajemno koristno strateško partnerstvo. Grožnjo predstavlja tudi Severna Koreja, ki vseskozi razvija in preizkuša svoje jedrsko in balistično orožje. Japonska vlada je sicer zagotovila, da bodo na novo pridobljeno vojaško moč uporabljali izključno za obrambo pred morebitnim neposrednim napadom. 

Minister Šarec gradi bataljonsko bojno skupino, kar generalmajorja Glavaša navdaja z optimizmom, da tudi slovensko vojsko čaka "svetla prihodnost". Upajmo le, da ne bo takšna zaradi eksplozij ...

Oči športne javnosti so sicer uprte v Katar, kjer se zaključuje mundial, a za ljubitelje evropskega nogometa se novica leta obeta s strani Sodišča Evropske unije.

To bo namreč odločalo v primeru nogometne superlige, ki se je po silovitem ogorčenju navijačev in krovnih nogometnih združenj sesula lani aprila. Projekt še naprej zagovarjajo trije ekstremno zadolženi klubi, ki se sklicujejo na svobodno konkurenco. Sodišče bi lahko odločilo njim v škodo in zaščitilo evropski model športa, utemeljen na solidarnosti in odprtem sistemu, ki omogoča napredovanje glede na športni uspeh. Tako bi sodniki pokazali rdeči karton pehanju za profitom in nadaljnji komodifikaciji športa.

Odločitev lahko predstavlja odskočno desko za bolj vključujoč in družbeno odgovoren šport. Prav športne organizacije imajo namreč s svojo mehko močjo pomembno vlogo pri izgradnji družbene pravičnosti – ali pa, kot vsakič znova pokaže kakšno veliko prvenstvo, organizirano daleč od oči kritične javnosti – njeni razgradnji.

Evropski populisti med jamranjem o tem, kako nemočni so pri reševanju domačih problemov, pogosto uperijo prst proti Bruslju. V času, ko eno od temeljnih evropskih institucij pretresa korupcijski škandal, so za novo protislovje poskrbeli evroposlanci.

V razpravi o položaju novinarjev in svobodi medijev so se strinjali, da je svobodo in neodvisnost medijev nujno zaščititi, saj predstavljata osnovna predpogoja za zdravo delovanje demokracije. V tej luči je še toliko bolj presenetljiva odločitev, da so nagrado Saharova podelili ukrajinskemu ljudstvu, ki naj bi se borilo za svobodo in evropske vrednote. Prav na dan slovesne podelitve nagrade so namreč ukrajinski predstavniki ljudstva sprejeli novo medijsko zakonodajo, ki predvideva tudi možnost tridesetdnevnega izklopa spletnih medijev.

Tako so ukrajinske oblasti sprožile upravičene pomisleke in strah pred krčenjem medijske svobode, morda celo na račun samocenzure novinarjev. Če uspeš najti krivca, ti ni treba iskati rešitev.

Pod pretvezo svetovanja in pomoči osebam v stiski zaradi nenačrtovane nosečnosti spletno mesto Ženska odločitev izvaja propagando proti splavu. Platforma je na prvi pogled videti informativna, predstavlja pa Googlov tretji zadetek ob iskalnem nizu “splav da ali ne” in celo prvega ob nizu “odločitev za splav”. Se ne razumete s partnerjem? Otrok vaju bo povezal! Vas skrbi, da boste samohranilka? Morda čez 3 leta srečate sanjskega moškega!

Portal vodi skrivnostni zavod Biser, ki ima še eno podobno spletno mesto, deluje pa pod taktirko zakoncev Kričej. Da zavod sodeluje s katoliško cerkvijo, ni čudno, a očitno se razumejo tudi s posvetnimi oblastmi. Poleg donatorjev njihovo delovanje podpira šest slovenskih občin, najdlje (že pet let) in v največjem obsegu Mestna občina Maribor. 

Čeprav ne gre za enormne zneske, je vsako sponzoriranje sovraštva in patriarhalnega nasilja, zakamufliranega v skrb za ranljive, sploh pa s strani javnih institucij, scela zavržno.