Zveni kompleksno, gre pa za izhodiščno stanje človekovega libida oziroma ničto stanje našega čustvenega življenja. Pred nastopom socialnega učenja naše telo povsem obvladujejo goni, katerih edini cilj je sprostitev nelagodja, povzročenega s pritiskom. Preden svojo čustveno nastrojenost obrnemo k objektom iz zunanjega sveta, jo trošimo "na sebi"; v narcizmu in avtoerotizmu.
Začetni objekt smo torej mi sami in začetni cilj sprostitve je (samo)zadovoljitev ugodja, ki mu ni mar za moralne in družbene norme. Pod vplivi socializacije telesnih funkcij, kulturnega učenja in preusmerjanja libida na zunanje objekte se to začetno stanje gonov lahko izteče v katero koli bolj ali manj stabilno seksualno organizacijo, ki je vselej že bolj socializirana in moralna ter manj agresivna in egoistična od prve. Odtod Freudovo mnenje o človeškem mladiču, ki je tako radikalno drugačno od ideje krščanske moralne filozofije; "če bi otrok imel moč in oblast, bi uničil svet."