Agrument

Za razliko od prejšnje trenutni vladi ne bi ravno očitali zlih namenov, kar pa še ne pomeni, da ne vleče spornih potez. Ena takih je načrtovana uvedba obveznega "štempljanja" v predlogu novele Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Nedavno so javnost pretresla razkritja o izkoriščanju delavcev v podjetjih Marinblu, Selea in Amonte, zato je obvezno evidentiranje padlo na še posebej plodna tla: predlog podpirajo Inšpektorat za delo in sindikati, nasprotuje pa mu Obrtno-podjetniška zbornica. Good guys so torej ZA, zlobni kapitalisti PROTI, vse se zdi v redu.

A zlobni kapitalisti, ki že zdaj izigravajo zakonodajo, bodo našli nove obvoze, da ohranijo "visoko storilnost", zakon pa bo sive lase delal ostalim. Kako bodo podjetja evidentirala tiste, katerih lokacija in čas dela sta fleksibilna ali pa njihov delovni čas prehaja v prostega in obratno? Z vdorom v njihove domove? Nenazadnje, bo Janša pod žezlom Levice dočakal, da delovnik akademikov poskoči s 6 na 40 ur tedensko?

Kriza slovenskega medijskega ekosistema se s padcem Janševe vlade ni končala. Dejstvo, da je Urošu Urbaniji, fanatičnemu vojščaku stranke SDS in Janšistu leta 2021, uspelo postati direktor TV Slovenija, dobiva otipljive posledice.

Luka Svetina bo očitno prvi propagandist z Nove24, ki bo presedlal na javno televizijo. V odziv na uvodnik, ki opozarja na SDS-ov načrt uzurpcije TV Slovenija, je novi direktor užaljeno prekinil "poslovno sodelovanje" z Mladino. Ukrepanje proti redkim internim kritičnim glasovom je ob benigni stavkovni aktivnosti le vprašanje časa.

Na drugi strani lahko spremljamo politično aktivacijo novinarjev Necenzurirano, ki so po čudnem naključju uslišali klic Svobode. Kljub moralnim niansam njihovih odločitev velja opozoriti na dejstvo, da Necenzurirano nima transparentnega lastništva.

Prihajajoči referendum o RTV moramo zato vzeti kot širšo debato o tem, kaj zares pomeni medijska neodvisnost od politike in interesov kapitala.

Vlada Janeza Janše je po tem, ko so stranke, ki so jo sestavljale, izgubile na volitvah, petdesetim ministrom in drugim funkcionarjem razdelila več kot 230 tisoč evrov nadomestil za neizkoriščen letni dopust. Glede na analizo, ki smo jo opravili na Pravni mreži, je videti, da izplačila (vsaj) ministrom in ministrici niso bila le neokusna, ampak tudi protipravna. Izplačana so bila namreč na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), a za ministre (kot tudi za predsednika vlade in njenega generalnega sekretarja) velja Zakon o poslancih (ZPos), ta pa ne predvideva denarnega nadomestila za neizrabljen dopust.

Gre za šolski primer krčevitega plenjenja javnih sredstev s strani političnih poražencev. Takšne usklajene akcije nagrajevanja “naših” so eden od razlogov za splošno nezaupanje v politiko. Od pristojnih institucij pričakujemo, da bodo zoper bivše ministre ustrezno in hitro ukrepale – jasno je, da vlada Janeza Janše ni verjela v pravno državo, a to še ne pomeni, da ta ne obstaja!

Ko so oboževalci Johnnyja Deppa zbirali denar za odpečatenje dodatnih dokumentov z neslavnega sodnega procesa, gotovo niso pričakovali, da bo njihova javna razgrnitev bolj kot Amber Heard v slabi luči prikazala Deppa. V dokumentih je npr. omenjeno, da Heard ob ločitvi ni zahtevala denarja, da so Deppovi odvetniki želeli uporabiti njene gole fotografije in še marsikaj.

Na Twitterju se je medtem zgodil the great unfollowing oz. množično zvezdniško odstranjevanje všečkov z zmagovite Deppove objave: tiho je izginila podpora Halle Berry, Belle Hadid in drugih.

Hecno je, kako se javno mnenje počasi preveša šele zdaj. Kako so se pred in med procesom milijoni ljudi odločili preslišati dejstva, ki so ga prikazovala drugače, kot se je želel kazati sam: od sporočila prijatelju, kako bi zažgal Heard in posilil njeno truplo, do dejstva, da je l. 2020 – ne po naključju – izgubil tožbo proti časniku Sun, ki je zapisal, da je pretepal ženo.

Amazon ima bogato zgodovino kršitev na področju zasebnosti in varnosti, podjetje pa v ZDA lahko podatke brez naloga ali dovoljenja uporabnika posreduje policiji. 

Eno izmed redkih področij, ki jih Amazon še ni scela osvojil, so domovi uporabnikov. Tam so delno prisotni z virtualnim asistentom Alexo, zdaj pa so naredili še korak naprej. Prevzeli bodo proizvajalca robotskih sesalcev iRobot in tako dobili neomejen dostop do množice tako ali drugače koristnih podatkov za prodajo drugih izdelkov.

Lahko se zgodi, da bodo s potencialnim monopolom in vprašljivimi praksami uničili konkurenčnost trga robotskih sesalcev, kar jim je že in jim bo verjetno še uspelo v številnih drugih panogah. Prevzem morajo sicer odobriti še regulatorji, a tudi ti ne slovijo ravno po blokiranju podobnih tehnoloških prevzemov.

Skratka, podjetje, ki že ima mikrofone in kamere v domovih uporabnikov (v zvočnikih, zvoncih in varnostnih kamerah), zdaj poskuša kupiti še podjetje, ki pozna obliko in vsebino domov.