Agrument

Pod to objavo bo nekaj všečkov in z vsakim se vam bo zdela privlačnejša za branje in algoritmu boljša za prikaz; sploh če pade še kak (jezen) emoji. Veliki algoritem danes ni nekaj novega – prešli smo trende, kot sta “slika za pozornost” in “link v komentarjih”; v resnici je internet poln nasvetov, kako prelisičiti algoritme družbenih omrežij in doseči večjo vidljivost. 

Obsesija z več – všečki, komentarji, sledilci – ni naključna. Ko naša potreba po veljavi sreča tehnologijo, ki v sebi nosi kapitalistične, z rastjo zasvojene ideologije teh, ki jo ustvarjajo, postane zlahka merljiva in tudi v nas sproži željo po več. Tako v metričnih svetovih družbenih omrežij še vedno mirno vztrajamo – nadzoru, eksperimentiranju in izkoriščanju navkljub. 

Preden torej naslednjič kliknete “obožujem”, si predstavljajte dotični vmesnik brez privlačnih številk – in ko pogooglate, kaj FB algoritem priporoča letos, za trenutek premislite, kaj nepričakovanega lahko s to informacijo storite. 

Zgodovina sintetičnih kanabinoidov – umetnih snovi, ki delujejo na enake receptorje kot marihuana – je kratka, a strašljiva. V težnji, da bi kot dizajnerske droge prelisičili prepovedi in detekcijo, se njihova struktura vedno bolj oddaljuje od naravnega THC, kar pa pri uporabnikih povzroča tudi vse bolj nepredvidljive učinke.

Zakaj bi kdorkoli namesto marihuane posegal po nečem tako nevarnem? Ključni sta dostopnost in cena – sploh v restriktivnem okolju zaporov. Predvsem ZDA so znane po ostrih, nesorazmernih zapornih kaznih za prestopke, povezane z drogami, s tem pa po izrednem številu zaprtih odvisnikov. Ko je pandemija okrnila že tako omejen dostop do opojnih snovi, so se sintetični kanabinoidi kljub svoji nepriljubljenosti še bolj razpasli.

Boleča resnica je, da ranljive populacije odvisnikov zaporna kazen ne spreobrne, temveč jih izpostavi dodatni nevarnosti. Rešitev pa je kot ponavadi pristop, podkrepljen z razumevanjem – tako znanstvenim kot človeškim.

Poslavlja se vladna koalicija, ki je delovala konstruktivno in državotvorno ter bo tako delovala tudi v opoziciji. Baje. Na konstitutivni seji državnega zbora je vložila največje število predlogov zakonov v zgodovini samostojne države. Ker želi do konca uresničiti program, ki si ga je zadala. Baje. Pred in po porazu na volitvah izvaja številna kadrovanja v državnih podjetjih in ministrstvih. Ker ji je mar za strokovnost. Baje. Tonin je prejšnji teden v imenu države kupil 45 oklepnikov za 343 milijonov evrov. Ker je želel narediti bodočemu premierju uslugo. Baje. Katoliška cerkev je v lanskem letu prejela 3 milijone državne pomoči, s posebno uredbo iz preteklega tedna pa naj bi pridobila še dodaten milijon na leto. Ker njihovo poslanstvo neprecenljivo pripomore k socialni državi. Baje. SDS in NSi se bosta še naprej borili za dobrobit Slovenije in vseh državljanov in ne bosta preusmerjali pozornosti na ideološke borbe s preteklostjo. Baje.

Petnajsto vlado torej čaka lahko delo. Baje.

Shireen Abu Akleh je bila ena vidnejših novinark Al Jazeere. Kot vojna dopisnica ameriško-palestinskih korenin je več desetletij pokrivala krvavo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Dokler je ni prejšnji teden med poročanjem iz begunskega taborišča s strelom v glavo umoril izraelski ostrostrelec.

Ni prvič, da je Izrael ubil kakšnega palestinskega novinarja – to se dogaja redno in je pravzaprav del izraelske politike. Manj ljudi, kot bo poročalo o okupaciji in množičnem naseljevanju palestinskih ozemelj, lepša bo slika Izraela v svetu, za katero državo tako skrbi.

Izraelski zločinski režim lahko obstaja in počne, kar hoče, zgolj zaradi mednarodne potuhe. Stranke naše nove vlade so se zavezale, da bodo priznale Palestino – držimo jih za besedo. Podprimo pa tudi Gibanje za pravice Palestincev in peticijo, ki zahteva, da EU prekine trgovanje z nezakonitimi (tudi izraelskimi) naselji.

Včeraj je vlada na svoji zadnji seji razglasila 17. maj za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja oziroma, pardon, za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ime tega odslej svečanega dne sistematično zapisujejo z veliko začetnico – ne glede na pravopis. Tovrsten "spoštljiv" odnos do obeležja je torej v paradoksalnem nasprotju z odnosom do jezika, ki bi ga od pravih domoljubov pričakovali, a če za svoje izbire že nimajo razumevanja jezikoslovcev, si morda prislužijo vsaj desetaka za v šparovček.

Predsednik vlade v odhajanju se rad predstavlja kot žrtev (komunistične) zarote. S to gesto je tako postavil spomenik zlasti samemu sebi. Ker se mora država zavedati tudi svojih najtemnejših dni, še posebej pa zato, ker spomeniki govorijo o preteklosti, njegovo potezo pozdravljamo. 17. maja tako prižigamo svečke v spomin na temne dni janšizma, katerega protagonist se je metod uravnoteženo učil tako pri fašistih kot v partiji.