Agrument

Danes je prvi dan, ko lahko končno predčasno glasujemo. Dan, na katerega nas je veliko čakalo, vse odkar je 27. 1. 2020 s premierskega stolčka odstopil Šarec, a so se poslanci DeSUS-a in SMC-ja oportunistično pobratili z Janšo in čez manj kot dva meseca ustvarili novo koalicijo na petek, trinajstega. Omenjeni stranki sta na tokratnih volitvah komajda še živi in nastopata v kvazi-novi preobleki.

Vlada je v tem času prečila ne zgolj meje spodobnega in dopustnega, ampak tudi ustavnega. Namensko je vnašala razdor med ljudi, medtem pa politično kadrovala, si podrejala institucije in se koruptivno mastila z nečednimi posli. Državni sovražniki smo postali kratkomalo vsi; od nevladnikov, kulturnikov, civilne družbe, medijev in vseh kritičnih glasov, pa do tistih, željnih rogljičkov ali šole.

Glas ljudstva se z ulic in tipkovnic seli na volišča. Če se jih ne udeležimo, nam je očitno vseeno, če nas politika zaničuje in zasmehuje. Zgrabimo priložnost in zaustavimo nadaljnji razkroj pravne države!

Zadnji vikend pred volitvami je na spletu bolj kot v znamenju praznikov minil v znamenju memeficiranih dosežkov SDS. Satirična kreativnost, ki je na družbenih omrežjih zajela vse generacije, je ponovno pokazala, da je ljudstvo sito laži in propagande.

Kljub temu da so na uradnih profilih SDS fenomen sprejeli s kislim nasmeškom in ga v svojem slogu poskusili obrniti sebi v prid, pa so privrženci stranke z množičnimi prijavami dosegli, da je Facebook povezavo do spletnega generatorja in galerije memov označil za spam in jo prepovedal. Avtor pa je bil primoran generator prestaviti.

Memi so spletni grafiti ter so zaradi svoje demokratične narave, ki vsakomur omogoča njihovo ustvarjanje in repliciranje, učinkovito sredstvo za širjenje nekonvencionalnih idej in ljudski upor. A nas tudi ta zgodba, podobno kot tista o prepovedanem memu Joeja Bidna pred ameriškimi volitvami, uči, da internet pod kontrolo spletnih gigantov še zdaleč ni tako svoboden in odprt, kot je morda videti na prvi pogled.

V Združenem kraljestvu je po novem na restavracijskih jedilnikih poleg jedi zapisana tudi njihova kalorična vrednost. Resda gre za poskus spopadanja s prekomerno telesno težo populacije, a poskus je bolj klavrn. Kakšnih konkretnih koristi od kalorij na menijih ne bo: ljudje se bodo ob naročanju 2500 kalorij vredne svinjske potrebuševine počutili še slabše kot zdaj – ali pa jim bo še naprej vseeno. 

Če kaj, poteza razgrinja prevladujočo bedo restavracijskega kuhanja, ki se zanaša na nezdrave sestavine, kot je npr. sladkor. Namesto da bi uvedli vzpodbude za zdravo, lokalno pridelano in sezonsko hrano, krivdo in odgovornost valijo na potrošnika, čigar edina pametna, ne pa vedno izvedljiva izbira je tako – vsakodnevno kuhanje.

Kdor se spomni neuspešne odisejade Jamieja Oliverja, da bi nekaj zdravja vnesel v prehrano šolskih otrok, bo razumel, da bi vsak poskus posega v prehranjevalno kulturo na Otoku naletel na velik odpor, nezadovoljni volilci pa so za oblast očitno večja skrb kot debeli.

Marsikdo se jezno obrača proti Braziliji, Kitajski, Indoneziji in ostalim državam, ki so se vzdržale ali glasovale proti resoluciji OZN o obsodbi ruske invazije. Na Zahodu predvidevamo, da je ogorčenje nad Putinom univerzalno, toda obstajajo razlogi, zakaj nekatere države te vojne ne vidijo tako marvelovsko. 

Te države žal vidijo Putina kot protiutež večstoletnemu zahodnemu kolonializmu, ki se ga še danes niso otresle. Rusija namreč vodi uspešno protikolonialno retoriko (Zahod proti drugorazrednim) in se predstavlja kot osvoboditelj zahodnega hegemonizma v svetu, čeprav z vojno v Ukrajini in še kje seveda dokazuje ravno nasprotno.

Podobno kot se je med hladno vojno z Jugoslavijo na čelu oblikovalo gibanje neuvrščenih, zdaj nastaja nevtralen blok, ki že plačuje ceno za nevtralnost. Če želimo dokazati tem državam, da je Rusija imperialist in ne osvoboditelj, mora Zahod tako sebi kot drugim priznati, da smo s svojo zgodovino bistveno prispevali k trenutni podobi sveta.

Smo v ciljnem šprintu predvolilne kampanje. Do državnozborskih volitev sta še manj kot dva tedna. V prihodnjih dneh se bo veliko dogajalo na mestnih ulicah in trgih. 

V petek bo na ljubljanskem Trgu republike alternativno soočenje Iz oči v oči, kjer bodo kandidati odgovarjali na vprašanja volivcev. Iniciativa Glas ljudstva s festivalom demokracije potuje po državi in si skozi pogovor z mimoidočimi prizadeva za čim večjo volilno udeležbo; ta vikend odhajajo na Ptuj in v Maribor, 22. aprila pa se bo festival zaključil v Ljubljani. 

Če ste ob vladnih aferah in škandalih že otopeli, si le osvežite spomin z vsakodnevnim reševanjem Kvizla. Da boste 24. aprila zagotovo volili stranko, s katero se vsebinsko najbolj ujemate, pa obiščite politični tinder oz. Volitvomat. Čeprav desničarji bentijo, da gre za orodje leve propagande, ki ne vsebuje desnih stališč, pa so se desne stranke izključile same, saj se kljub številnim pozivom do ključnih vprašanj enostavno niso želele opredeliti.