Agrument

Prihodnji teden bo v prestolnici potekal knjižni sejem. Gre za izjemno pomemben dogodek za vse, ki kdaj vsaj obiščejo svet besed, če že ne bivajo v njem za stalno. Na drugi strani iz sveta Številk vemo, da polovica Slovencev ne prebere niti ene knjige na leto. Kljub vsem pobudam smo torej dokaj slabi bralci. 

Nekateri razloge za to iščejo v ceni knjig, čeprav lahko najdemo prevode tujih avtorjev na naših policah po ugodnejših cenah kot na nekaterih večjih trgih. Problem lahko predstavljajo knjige v tujem jeziku. Zakon o enotni ceni knjige namreč določa, da cena velja šest mesecev od dneva začetka prodaje. To pomeni, da nove knjige v slovenskem jeziku ne morejo biti na voljo s popustom – razen na sejmih in predstavitvenih dogodkih.

Zakon pa ne velja za uvožene knjige v tujem jeziku, zato so običajno te cenejše od svojih prevodov v slovenščino. Obisk sejma je zato idealna priložnost, da obenem podpremo domači tisk in obogatimo svojo knjižno polico z novostmi po ugodnih cenah.

Goske, ki so v zadnjih tednih postale prava maskota ljubljanskega Štepanjskega naselja, so kljub ugibanjem in skrbem domačinov preživele Martinovo, česar pa ne moremo trditi za 366 vozniških dovoljenj v državi. Ta so namreč v sklopu strateško tempirane policijske akcije Slovenija piha 0,0 splavala po mladem vinu. 

Z alkoholom imamo zapleten odnos. Zaradi njegovih škodljivih učinkov na zdravje in nesreč, ki jih pozvroči, v povprečju letno umre več kot 900 oseb, kar 43 % ljudi, starih od 25 do 64 let, pa pije visoko tvegano. Obenem veljamo za eno od t. i. mokrih kultur, kar pomeni, da pitje alkohola spremlja tako rekoč vse aspekte vsakdanjega življenja. Imamo slab dan? Pojdimo na pivo! Dober? Prav tako! 

Če smo, denimo, zmagali na predsedniških volitvah, bomo, jasno, nazdravili s penino. Lahko si omislimo še personalizirano pivo. Tudi če alkohola sicer sploh ne uživamo. Novoizvoljena predsednica je žal zamudila lepo priložnost, da bi v prvi plan kamer zmagoslavno postavila – vodo.

Tudi letos bo na lokalnih volitvah kandidiralo nekaj županov, ki so na oblasti že debelih osemindvajset let. Takih, ki bodo poskusili dobiti že osmi mandat, je šest, vsi prihajajo iz manjših občin, nihče pa ne izvaja oziroma se ni niti zaobljubil k uvedbi participativnega proračuna. To lahko preverite na naši spletni strani. 

Lokalno šerifovstvo in samodrštvo nista značilna samo za manjše kraje. Tudi celjska in ljubljanska mestna občina imata župana, ki se požvižgata na participativno soodločanje o porabi javnih sredstev. Niti Bojan Šrot, ki je župan že od devetdesetih let prejšnjega stoletja, niti Zoran Janković ne čutita potrebe, da bi prepustila žezlo mlajši generaciji.

T. i. večni župani so navadno tako udomačeni v svojih občinah, da volitve dobijo že v prvem krogu. Omejitev mandatov vladanja je demokratičen koncept, ki so ga poznali že v antični Grčiji. In to z razlogom. 

V Sloveniji 21. stoletja je skrb za politično higieno prepuščena volivcem. Kako skrbni bomo v nedeljo?

Niso še prešteli vseh glasov drugega kroga predsedniških volitev, že se supervolilno leto nadaljuje. Danes se je začelo predčasno glasovanje na lokalnih volitvah, ki bo trajalo do vključno četrtka. 

Vendar pozor! Državna volilna komisija na svojih spletnih straneh opozarja, da lahko predčasno glasovanje na lokalnih volitvah traja tudi manj kot 3 dni. Odločitev je v rokah posameznih občin, pa tudi podatki o tem, do kdaj lahko v svoji občini dejansko predčasno glasujete, morate poiskati sami, saj DVK s podatki ne razpolaga.

Tudi na lokalnem nivoju je naša udeležba še kako potrebna. Pravzaprav bi lahko rekli, da je ravno lokalna oblast tista, ki najbolj neposredno vpliva na vsakdanje življenje občank in občanov. Da ne bo treba žrtvovati nedeljskega izleta, ne računaj na četrtkovo predčasno glasovanje, ampak se na volišče odpravi takoj zdaj. Danes je gotovo odprto, v četrtek pa utegneš naleteti na zaklenjena vrata.

Začenja se drugi teden podnebne konference ZN COP27, ki ga bodo zaznamovala pogajanja. Letošnji ključni dosežek je vključitev pogajanj o dodatnih sredstvih za skupnosti, ki so najbolj ranljive za podnebne spremembe v okviru sklada za izgube in škodo (loss and damage fund), ki je bil dolgo trn v peti najbogatejšim državam.

Najrevnejše države nosijo najmanj odgovornosti za podnebne spremembe, a jih vremenske katastrofe najbolj prizadenejo. Vse afriške države skupaj so odgovorne za 4 % vseh emisij, kar je približno toliko, kolikor jih je doslej proizvedlo majhno Združeno kraljestvo samo. Upamo, da odgovorni za nastalo stanje sprejmejo pravilno odločitev in končno vzpostavijo sklad. 

Hkrati ne smemo pozabiti, da še zdaleč ne onesnažujejo le države. Pet multinacionalk za fosilna goriva je krivih za 11 % vseh emisij, kar je štirikrat več od 150 držav z najmanj emisijami. Za svetlo prihodnost so zato nujni tudi popolna opustitev fosilnih goriv, plačilo odškodnin in precej višji okoljski davki!