Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

O lisičkah in orlih

Čez vikend se je odvijal smučarski svetovni pokal za ženske, Zlata lisica. Tekmovanje organizirajo že od sredine šestdesetih let, pa tudi poročanje o dogodku in spremljevalni program sta ostala v prejšnjem stoletju.

Komentatorji ženskih tekem velikokrat prej kot o nastopu poročajo o zakonskem stanu, starosti in objavah športnic na družbenih omrežjih. Tudi med spremljanjem Zlate lisice smo se naposlušali neumnosti: ob padcih smo poslušali o "puncah", ki so šibkejše od moških in zato bolj nagnjene k poškodbam, ter o tem, da je zanje ta strmina pretežka. Novinarka se je opravičila, da strokovnega sodelavca programa tika zato, ker se že dolgo poznata, sogovornico, profesionalno smučarko, pa je mirno tikala brez kakršne koli razlage.

Piko na i je na vikend športnega seksizma postavil generalni pokrovitelj Zlate lisice, ki je posvojil seksistično poimenovanje za smučarke in jih oklical za lisičke. Tudi moškim smučarskim skakalcem sicer radi rečemo orli, a o orličih začuda ni govora ...


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Pankrti, nedonošenčki in konzervativne babice

Še pomnite tvit nepreklicno odstopljenega ministra o nedonošenčkih in konzervativnih babicah? Če bi naključni bralec ali bralka zasledila le vsebino sporočila, bi si brez težav predstavljala, da je veliki mislec zgolj konzervativni irski stric, ki je razum pustil v “zlati sredini” 20. stoletja.

Moderne irske tete in strici preiskujejo grozno in sramotno obdobje državne zgodovine. Irski premier se je opravičil po pretresljivem poročilu preiskovalne komisije, ki je raziskovala visoko smrtnost otrok v državnih in verskih zavodih za neporočene matere med l. 1922 in 1998. Matere in njihovi otroci so bili podvrženi trpinčenju in duševnemu nasilju, v oči pa bode predvsem visoka smrtnost otrok. Skoraj 9 000 otrok, kar predstavlja 15 % vseh otrok v zavodih, je umrlo zaradi grdega ravnanja – zgolj zato, ker so bili “pankrti”.

Žalostno je, da so tisti, ki imajo polna usta besed o dobrobiti otrok in ljubezni do njih, hkrati tudi tisti konzervativni dedki in babice, ki o takih zlorabah molčijo.


Cepilni razkorak

Kljub dogovoru EU o pravični distibuciji cepiva proti covidu, se je hitro izkazalo, da si močnejše države lahko zagotovijo večje količine. Nemčija je tako nabavila 30 milijonov doz mimo dogovora, povsem verjetno pa je, da bo tako delovala še katera izmed članic. Kot lahko opazimo, prihaja do sporov že znotraj EU, še slabše scenarije pa si lahko obetajo revnejše države izven Evrope.

Paradoksalno se tako zdi pismo zahvale Pfizerjevga direktorja prostovoljcem v Argentini, Južni Afriki, Braziliji in Turčiji, ki so sodelovali v testiranjih ob razvoju cepiva, ki pa ga sami še nekaj časa ne bodo prejeli. Medtem so ZDA, Kanada in večina članic EU že kupile količine, ki bi zadostovale za večkratno cepljenje.

Ne glede na zagotovila pa problemi še vedno obstajajo na področju produkcije in logistike cepljenja. Kljub temu bomo sami najbrž cepljeni že do konca leta, revnejše države pa bodo po napovedih precepljenost dosegle šele 2024, razkorak med revnimi in bogatimi pa se bo medtem le še povečal.


Hiše iz kart

Po močnem zagrebškem potresu lani marca je pred kratkim še močnejši zatresel eno od najmanj "razvitih" hrvaških regij, že drugače prizadeto z vojno in leti vladnega zanemarjanja. Desetletja dolgo trpljenje zdaj poglabljajo še popolnoma uničeni domovi in javna infrastruktura. Tla v okolici Petrinje se kar ne nehajo tresti, ljudi pa je pretresel tudi politični škandal s povojno obnovo – stanovanjske objekte po vojni so namreč obnovili mimo vseh standardov. 

Območje, zaznamovano z izseljevanjem, revščino in brezperspektivnostjo, z minimalnim vlaganjem s strani države, ki se zanaša predvsem na zasebni kapital, je pred vojno imelo nekaj močnih večjih in več manjših podjetij, ki so bila nosilci gospodarstva v regiji, zdaj pa so skoraj popolnoma izginila.

Kanček upanja v tej bedi dajejo ECOVAST in številne strokovne organizacije s področja arhitekture, ki so se obrnile na vlado in ostale pristojne z apelom za vključujoč in znanstveno utemeljen pristop k obnovi potresno prizadetih območij.


Hekanje kot politični akt

Parler je socialno omrežje, ki se pozicionira kot zadnji branik "svobode govora" oz. zatočišče za vse, ki jih Twitter in Facebook "cenzurirata". Tam se seveda nabira fašistoidna gnojnica, polna rasistov, QAnon zarotnikov in Trumpovih podpornikov. Ne čudi, da je svoje ovčice na Parler povabil tudi Janez Janša

Parler je imel pri komunikaciji glede koordinacije vdora desničarskih teroristov v Kapitol pomembno vlogo. Oportunistični tech velikani, ki jih kar naenkrat moti vse, kar bi jih sicer moralo motiti že pretekla 4 leta, a se niso želeli zameriti Beli hiši, so aplikacijo hitro odstranili s svojih platform. 

A še prej se je zgodilo nekaj čudovitega: hekerka @donk_enby je iz Parlerjevih strežnikov prenesla okoli 99 odstotkov vseh vsebin, tudi posnetke, ki so jih uporabniki po incidentu prestrašeno izbrisali, vključno z meta podatki. Ravno zato je bilo teroriste tokrat tako lahko najti. Kar se je že naučila woke levica, se zdaj uči še desnica: kar daš na internet, tam ostane za zmeraj.