Agrument

"Izrael se ima pravico braniti," smo lahko prejšnji teden slišali od zahodnih politikov, ki so v znak solidarnosti z okupatorjem na državne stavbe izobešali izraelske zastave. Izrael je v novi invaziji na Gazo ubil 197 ljudi, od tega 58 otrok.

Te iste pravice ne priznavajo palestinskemu ljudstvu, ki je bilo v zadnjih mesecih in še posebej ob ramadanu deležno novih ponižanj, omejevanj in zasedb domov. Človekove pravice različnih skupin v Izraelu pač niso enakovredne.

Tako kot ni enako vredno vsako človeško življenje. Palestinske civilne žrtve prikazujejo kot nujno zlo: Izrael te vsaj opozori, preden ti zbombardira hišo! Ta videz "etične" drže je ključen del propagande razčlovečenja, s katero IDF omogoča apologetom, da maskirajo svoj rasizem, svetovni javnosti pa, da lahko reče: "Veš, zapleteno je."

Prav nič ni zapleteno. Okupacija, apartheid, kolonializem in genocid so jasne in pomenljive besede, le težje gredo z jezika, kadar so v ozadju ekonomski interesi velesil in orožarski posli.

Zadnja leta se v "feminizem" lahko zaletimo na vsakem koraku: napis The future is female na majici, izjava zvezdnika, da je feminist, kvote ... A vse te reprezentacije "feminizma" se osredotočajo na zahtevo cis žensk za enakopravnost z moškimi v kapitalistični družbi, ki se kaže kot boj za osebno avtonomijo in individualno bogastvo.

Popularni "feminizem" homogenizira feministično izkušnjo na izkušnjo privilegiranih belih žensk srednjega in višjega razreda, namesto da bi se osredotočal na vse marginalizirane skupine in njihov boj proti različnim oblikam zatiranja, ki kot posledica prekrivanja različnih soodvisnih družbenih identitet sestavljajo enoten sistem zatiranja. Boj za enakopravnost ne sloni zgolj na izničenju seksizma. Vse, kar preprečuje dostojno življenje ženskam* in drugim marginaliziranim skupinam, je feministično vprašanje – varnost, odprava lakote, dostop do izobrazbe, zdravstva in stanovanja, dostojno plačilo, rasizem, homofobija … 

Zdravo, intersekcionalni feminizem!

Vlada je na torkovi seji odločila, da kulturne ustanove po novem lahko z obiskovalci zasedejo do 50 % svojih sedežnih kapacitet. Pred tem so bile od sredine oktobra zaprte, konec aprila pa so se lahko gledališke, koncertne in kino dvorane odprle za največ 10 obiskovalcev. Tako SNG Drama Ljubljana kot SLG Celje sta na nerentabilnost takih ukrepov opozorila z uprizarjanjem predstav za dva oziroma tri gledalce. 

Glede na nove usmeritve na področju kulturnih prireditev bodo le-te lahko obiskovali posamezniki, za katere velja "PCT pogoj" – preboleli, cepljeni ali testirani. Pomembno je, da si z upoštevanjem ukrepov skupaj prizadevamo za hitro izboljšanje stanja in čimprejšnji konec epidemije, pa vendarle: v trgovine lahko že dalj časa nemoteno vstopamo brez varoval, po novem enako velja tudi za cerkve, tovarne se niso nikoli zaprle, vlada pa je kulturni sektor nalašč izčrpavala.

Za kritiko trenutne oblasti je pač več potenciala na gledaliških odrih kot med kupovanjem novih kavbojk.

Zdi se, da bo 2021 leto neslavnih odhodov despotskih voditeljev, katerih skupni soimenovalci so populizem, podrejanje države in spodletelo upravljanje s pandemijo. Trumpov odhod so njegovi podporniki pospremili z napadom na Kapitol, Twitter pa je ukinil uporabniški račun @realDonaldTrump, ki je predstavljal njegovo glavno okno v svet. Bolsonaro je po katastrofalnem upravljanju s covid-19 (425 000 žrtev) požel ne samo srd Brazilcev, ampak se bo moral zagovarjati na sodišču. Naslednje leto ga bo na volitvah najbrž odnesel osvobojeni Lula. Netanjahuju po marčevskih volitvah ni uspelo sestaviti vlade, zato bo priložnost dobila opozicija.

Če se bo trend nadaljeval, lahko podobno doleti še največjega med njimi, Janeza Janšo. Ta je kot eden redkih voditeljev te dni (na Twitterju, jasno) izrazil podporo izraelskemu apartheidu in se kot veliki zagovornik vladavine prava v slogu Matrice izogiba sodni pošti. Da ne govorimo o tragikomični (ne)organizaciji cepljenja. 2022 je za ovinkom. 

Bojana Beović, bivša vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19, prejemnica spominskega znaka za požrtvovalnost v boju proti tej bolezni, predsednica Zdravniške zbornice in vodja posvetovalne skupine za cepljenje, ugotavlja, da bi ob ukrepih zadoščala 50-odstotna precepljenost prebivalstva, cilj pa je cepiti 60 % ljudi. Obe številki sta prenizki in bolj kot iz strokovne izhajata iz politične presoje: cepiti se pač namerava le še polovica prebivalstva.

Tako od ponedeljka velja, da v prioritetno skupino za cepljenje pravzaprav spadajo vsi tisti, ki sploh še hočejo zavihati rokav. Spet naj bi zaživel nov način zbiranja prijav, na katerega zdaj mrzlično preklapljajo cepilni centri, medtem pa cepivo ostaja neporabljeno. Vlada ni zavozila le demokracije, pač pa tudi epidemijo: nazorno je pokazala, koliko ji pomenijo starostniki, koliko delavci v trgovinah, koliko šolarke, dijaki in študentke, koliko kultura, okolje in koliko – stroka. Predvsem pa je pokazala, koliko ji pomeni oblast.