Poskusi ozelenjevanja mest so (predvsem v tujini) vedno bolj priljubljeni, opuščanje uporabe pesticidov pri tretiranju plevela se je prijelo tudi pri nas, mesta pa se vse pogosteje odločijo nekoliko preložiti košnjo, da opraševalcem zagotovijo hrano in zavetje. Kljub temu v urbanih okoljih prednost pred biodiverziteto še vedno dajemo urejenemu videzu in funkcionalnosti. Zahtevamo nizko pokošeno travo, urejene poti, lične pločnike in obrezana drevesa.
Fetišizacija urejenih parkov in “čistih” pločnikov pomeni, da je naš največji sovražnik pogosto plevel, čeprav je ta kakovostnejši vir nektarja in cvetnega prahu kot načrtno zasajene rože in zelenje. Poleg tega, da prispeva k urbani biodiverziteti, plevel absorbira del onesnaženja, proizvaja kisik in nam lahko pomaga razumeti naše mikrolokalno okolje.
Pravzaprav imamo s plevelom, ki se nahaja v razpokah urbanega betona, veliko skupnega – smo nezaželeni med luksuznimi novogradnjami in izgnani iz vrtoglavo dragih stanovanj v naših mestih.