Agrument

V Združenem kraljestvu je po novem na restavracijskih jedilnikih poleg jedi zapisana tudi njihova kalorična vrednost. Resda gre za poskus spopadanja s prekomerno telesno težo populacije, a poskus je bolj klavrn. Kakšnih konkretnih koristi od kalorij na menijih ne bo: ljudje se bodo ob naročanju 2500 kalorij vredne svinjske potrebuševine počutili še slabše kot zdaj – ali pa jim bo še naprej vseeno. 

Če kaj, poteza razgrinja prevladujočo bedo restavracijskega kuhanja, ki se zanaša na nezdrave sestavine, kot je npr. sladkor. Namesto da bi uvedli vzpodbude za zdravo, lokalno pridelano in sezonsko hrano, krivdo in odgovornost valijo na potrošnika, čigar edina pametna, ne pa vedno izvedljiva izbira je tako – vsakodnevno kuhanje.

Kdor se spomni neuspešne odisejade Jamieja Oliverja, da bi nekaj zdravja vnesel v prehrano šolskih otrok, bo razumel, da bi vsak poskus posega v prehranjevalno kulturo na Otoku naletel na velik odpor, nezadovoljni volilci pa so za oblast očitno večja skrb kot debeli.

Marsikdo se jezno obrača proti Braziliji, Kitajski, Indoneziji in ostalim državam, ki so se vzdržale ali glasovale proti resoluciji OZN o obsodbi ruske invazije. Na Zahodu predvidevamo, da je ogorčenje nad Putinom univerzalno, toda obstajajo razlogi, zakaj nekatere države te vojne ne vidijo tako marvelovsko. 

Te države žal vidijo Putina kot protiutež večstoletnemu zahodnemu kolonializmu, ki se ga še danes niso otresle. Rusija namreč vodi uspešno protikolonialno retoriko (Zahod proti drugorazrednim) in se predstavlja kot osvoboditelj zahodnega hegemonizma v svetu, čeprav z vojno v Ukrajini in še kje seveda dokazuje ravno nasprotno.

Podobno kot se je med hladno vojno z Jugoslavijo na čelu oblikovalo gibanje neuvrščenih, zdaj nastaja nevtralen blok, ki že plačuje ceno za nevtralnost. Če želimo dokazati tem državam, da je Rusija imperialist in ne osvoboditelj, mora Zahod tako sebi kot drugim priznati, da smo s svojo zgodovino bistveno prispevali k trenutni podobi sveta.

Smo v ciljnem šprintu predvolilne kampanje. Do državnozborskih volitev sta še manj kot dva tedna. V prihodnjih dneh se bo veliko dogajalo na mestnih ulicah in trgih. 

V petek bo na ljubljanskem Trgu republike alternativno soočenje Iz oči v oči, kjer bodo kandidati odgovarjali na vprašanja volivcev. Iniciativa Glas ljudstva s festivalom demokracije potuje po državi in si skozi pogovor z mimoidočimi prizadeva za čim večjo volilno udeležbo; ta vikend odhajajo na Ptuj in v Maribor, 22. aprila pa se bo festival zaključil v Ljubljani. 

Če ste ob vladnih aferah in škandalih že otopeli, si le osvežite spomin z vsakodnevnim reševanjem Kvizla. Da boste 24. aprila zagotovo volili stranko, s katero se vsebinsko najbolj ujemate, pa obiščite politični tinder oz. Volitvomat. Čeprav desničarji bentijo, da gre za orodje leve propagande, ki ne vsebuje desnih stališč, pa so se desne stranke izključile same, saj se kljub številnim pozivom do ključnih vprašanj enostavno niso želele opredeliti.

V stranki SDS bodo naredili vse, da ostanejo na oblasti, pa čeprav to pomeni, da se morajo poslužiti še tako očitnih zavajanj in laži. Tako si na primer v svoji kampanji lastijo zasluge za številne projekte, ki so sicer financirani iz občinskih ali državnega proračuna in evropskih skladov.

Nedavno so se v Slovenj Gradcu hvalili z izgradnjo zimskega bazena in urbanega parka ter obnovo kulturnega doma, Korošce pa razburjajo tudi s prisvajanjem zaslug za prenovo planinskega doma na Uršlji gori. A to še zdaleč ni vse – z oglasom, ki vodi na vladno spletno mesto, si je SDS prilastila kar 2416 javnih projektov, čeprav z večino ni imela prav veliko opravka. Če temu dodamo še sumljive prakse na družbenih omrežjih, nas lahko učinki njihove propagande upravičeno skrbijo.

Zato je še toliko pomembneje, da se v zadnjih dneh pred volitvami aktivno borimo proti takšnim prevaram, hkrati pa opominjamo na vse mahinacije, ki si jih je privoščila ta vlada. Prihodnost Slovenije je odvisna od vseh nas!

ŠOU že 4 mesece preprečuje Radiu Študent, da bi uskladil svoj temeljni akt z Zakonom o nevladnih organizacijah, s čimer bi lahko ohranil status nevladne organizacije v javnem interesu. Brez statusa se ne more prijavljati na nekatere razpise, zadevna sredstva RŠ pa predstavljajo skoraj polovico letnih virov in osnovo za njegovo nemoteno delovanje. 

Po drugi strani spremembe akta RŠ, ki so bile potrjene s strani vseh pristojnih institucij z izjemo ustanovitelja, slednjega v ničemer ne zadevajo. ŠOU sicer pri potrditvi sprememb temeljnih aktov drugih zavodov, ki spadajo pod njegovo okrilje, ni imel zadržkov.

Seja Študentskega zbora ŠOU, ki je potekala 24. marca in na kateri naj bi glasovali tudi o spremembah akta RŠ, je bila nesklepčna in zato predčasno prekinjena. Funkcionarji ŠOU ne vedo, kdaj se bo nadaljevala, rok za uskladitev akta pa je potekel že 31. marca. 

Zahtevamo takojšen razpis nove seje, prisotnost večine poslancev in potrditev potrebnih sprememb temeljnega akta RŠ!