Agrument

Evropski populisti med jamranjem o tem, kako nemočni so pri reševanju domačih problemov, pogosto uperijo prst proti Bruslju. V času, ko eno od temeljnih evropskih institucij pretresa korupcijski škandal, so za novo protislovje poskrbeli evroposlanci.

V razpravi o položaju novinarjev in svobodi medijev so se strinjali, da je svobodo in neodvisnost medijev nujno zaščititi, saj predstavljata osnovna predpogoja za zdravo delovanje demokracije. V tej luči je še toliko bolj presenetljiva odločitev, da so nagrado Saharova podelili ukrajinskemu ljudstvu, ki naj bi se borilo za svobodo in evropske vrednote. Prav na dan slovesne podelitve nagrade so namreč ukrajinski predstavniki ljudstva sprejeli novo medijsko zakonodajo, ki predvideva tudi možnost tridesetdnevnega izklopa spletnih medijev.

Tako so ukrajinske oblasti sprožile upravičene pomisleke in strah pred krčenjem medijske svobode, morda celo na račun samocenzure novinarjev. Če uspeš najti krivca, ti ni treba iskati rešitev.

Pod pretvezo svetovanja in pomoči osebam v stiski zaradi nenačrtovane nosečnosti spletno mesto Ženska odločitev izvaja propagando proti splavu. Platforma je na prvi pogled videti informativna, predstavlja pa Googlov tretji zadetek ob iskalnem nizu “splav da ali ne” in celo prvega ob nizu “odločitev za splav”. Se ne razumete s partnerjem? Otrok vaju bo povezal! Vas skrbi, da boste samohranilka? Morda čez 3 leta srečate sanjskega moškega!

Portal vodi skrivnostni zavod Biser, ki ima še eno podobno spletno mesto, deluje pa pod taktirko zakoncev Kričej. Da zavod sodeluje s katoliško cerkvijo, ni čudno, a očitno se razumejo tudi s posvetnimi oblastmi. Poleg donatorjev njihovo delovanje podpira šest slovenskih občin, najdlje (že pet let) in v največjem obsegu Mestna občina Maribor. 

Čeprav ne gre za enormne zneske, je vsako sponzoriranje sovraštva in patriarhalnega nasilja, zakamufliranega v skrb za ranljive, sploh pa s strani javnih institucij, scela zavržno.

Decembrska obveza medsebojnega obdarovanja ni le gonilo kapitalistične norije in popolna zatopljenost posameznikov v opoj potrošništva, je tudi neprijetno razgaljenje razrednih razlik – na eni strani obsceno bogastvo, na drugi trpka revščina.

Že v klasični antropološki teoriji daru je hierarhija med darovalcem in obdarovancem na strani prvega: več (kot lahko) daš, več veljaš. S sprejetjem daru se zavežemo k recipročnosti, če pa te zaradi ekonomskega statusa ne zmoremo, pristanemo na podrejen položaj. Recipročnost daru ni vedno materialna; v zameno za diamanten nakit naša kultura denimo prej kot novega rolexa pričakuje – spolni odnos.

Zakaj ne bi letos bližnjih obdarili s tistim, česar nam vsem manjka? Namesto da nakupujemo darila, organizirajmo čistilno akcijo. Donirajmo nevladnikom. Namesto druženja s kakšnimi posebej nekompatibilnimi sorodniki obiščimo dom za ostarele. Sprehodimo kužka v zavetišču – raje kot da bi ga za praznike podarili, pa ga vsaj za začetek posvojimo na daljavo. 

Evropska komisija je potrdila zakonitost lanske francoske prepovedi kratkih notranjih letov, ki se jih da nadomestiti z do 2,5-urnim potovanjem z vlakom. Zakonu sta nasprotovala Združenje francoskih letališč in Airports Council International, ki sta tudi sprožila – k sreči neuspešno – revizijo EC. 

Pionirski zakon je posebej pomemben za boj proti organiziranim interesom kapitala in lobiranju proti zakonodaji, ki ima potencial zmanjšati izpuste CO2. Francoska poteza naj služi kot izhodišče za EU, da vpelje še bolj progresivno zakonodajo, ki bi urejala tudi čezmejne lete. Ti so že zdaj pogosto enostavno nadomestljivi z vlaki, razvoj evropske železniške mreže pa lahko emisije še dodatno zmanjša.

A v tej debati ne pozabimo, da za izpuste nis(m)o zares krivi "povprečneži", ki letijo ob redkih priložnostih. Perfekcionizem in krivda sta orodji kapitalizma, saj povzročata, da s prstom kažemo na ljudi namesto na korporacije, ki v zrak pošiljajo prazna letala, in elite, ki letijo 14 minut.

Vladne spletne strani so dopoldne iz še neznanih razlogov doživele izpad. Skoraj zagotovo ne gre za to, da bi pozabili podaljšati domeno, zato izkoristimo priložnost za kratek pogovor o spletni varnosti.

Če za dostop do različnih storitev uporabljate isto geslo, ste veliko bolj ogroženi, kot če uporabljate upravljalec gesel, s katerim za vsako storitev generirate novo geslo – brezplačen je denimo bitwarden. Seveda pa je še tako dobra programska oprema nemočna, kadar svoje geslo komu izdate: ne glede na to, kako se oseba na drugi strani e-nabiralnika ali telefona predstavlja, ji nikoli in pod nobenim pogojem ne povejte svojega gesla. Ali pa številke kreditne kartice.

Kjer lahko, uporabljajte dvo- ali večfaktorsko preverjanje pristnosti (multi-factor authentication), komunicirajte po šifriranih kanalih, poskrbite, da sta vaš brskalnik (ni vseeno, katerega uporabljate) in protivirusna oprema posodobljena. Pa pobrišite kdaj zgodovino iskanj!

P. S. Niso vas snemali med masturbiranjem.