Agrument

Najbolj problematični liki liberalne leve sredine letos dobivajo svoje skrajno desne zrcalne podobe. Kako v predsedniški tekmi na pahorjanstvo stavi Logar, je opozoril že Boris Vezjak. Logar se pretvarja, da je neodvisen kandidat; obnaša se spravljivo, maha s podpisi 5000 (SDS-ovih) volivcev in se kot poslanec vzdržuje "ideoloških" glasovanj. Neodvisen je seveda zgolj toliko, je pronicljivo ugotovila Nataša Pirc Musar, kolikor je še vedno član stranke SDS, njen poslanec in celo predsednik sveta stranke.

Včeraj pa je zašumelo, da se utegne lokalnih volitev udeležiti – in kandidirati za župana Ljubljane – tudi Aleš Hojs. Če Logar na predsedniški ravni poskuša imitirati praznega Pahorja dokaj neprepričljivo, pa se zdi, da bi Hojs lahko prikazal nove razsežnosti domačijskega šerifovstva jankovićevskega tipa. Ljubljanske volivke in volivci Jankoviću razna barabinstva odpuščajo vedno bolj stisnjenih ustnic, s Hojsom na drugi strani pa se bodo spet lahko malo bolj pomirili sami s sabo.

V torek je državni svet izglasoval odložilni veto na Zakon o spremembah Družinskega zakonika, s katerim je parlament teden dni poprej po navodilih ustavnega sodišča odpravil protiustavnosti.

Od 40 svetnikov jih je bilo na seji prisotnih 29, za odložilni veto jih je bilo 17. Predlagala ga je skupina svetnikov s prvopodpisanim predstavnikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Brankom Tomažičem. Predlagatelji se sklicujejo na mnenje psihologa dr. Andreja Perka, da raziskave, ki dokazujejo, da razlik med otroki hetero- ali homoseksualnih staršev ni, ne zadoščajo "statistično-znanstvenim kriterijem".

Dotičnega in njegove reference smo neuspešno iskali v Informacijskem sistemu o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji. Njegova glavna referenca pa je tako rekoč protiznanstvena: je naslednik razvpitega dr. Janeza Ruglja.

Manever državnega sveta ima približno toliko možnosti za uspeh kot Primčev referendum: parlament mora zakon potrditi z absolutno večino – ki jo je zlahka presegel že na prvem glasovanju.

Teče že četrti teden, odkar je vodstvo Premogovnika Velenje odpustilo predstavnika Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije Asmirja Bećarevića. Bećareviću, ki je kot rudar delal skoraj 25 let, podjetje očita, da je v času bolniške odsotnosti pomagal sodelavcu v postopku odpovedi, zbiral podpise za peticijo za dostojno malico, govoril z novinarko in obiskal trgovino. Predstavniki vodstva podjetja so celo najeli detektiva, ki je Bećareviću sledil, pri tem pa so popolnoma ignorirali dejstvo, da je ta med bolniško odsotnostjo imel predvidene izhode.

Tovrstni brezsramni napadi na sindikaliste in poskusi utišanja kritikov so pri nas stalna praksa; le nekaj dni nazaj je 38 zaposlenih na RTV Slovenija zaradi solidarne geste med poročili prejelo opozorila pred odpovedjo. A ravno solidarnost mora biti naš prvi in najmočnejši odgovor – že danes bodo predstavniki različnih sindikatov v Velenju podprli Bećarevića, ti pa lahko podpišeš peticijo za njegovo ponovno zaposlitev.

Jezik odraža in oblikuje družbo: zgodovinsko se skupaj z njo spreminja ter tako odseva in obenem legitimira obstoječa razmerja moči. Jezik patriarhata je tako neizbežno binaren in seksističen: (generični) moški spol strogo dominira, besedišče je nasičeno z androcentričnimi izrazi, samostalniki ženskega spola pa so v primerjavi s svojimi binarnimi opozicijami navadno nosilci manjše vrednosti ali slabšalnega pomena.

Pri nazivanju žensk v javnem diskurzu se navadno srečujemo z oblikami, ki ohranjajo spolno zaznamovanost (“Drage dame, spoštovani gospodje”), spreminjanjem priimkov v svojilno obliko (npr. "Merklova”) in neenakim navajanjem imen.

Tako se je zgodilo tudi kustosu Andreju, ki je v ponesrečenem poskusu “igrivosti” z napisi opremil razstavo v Moderni galeriji, pri tem pa pri umetnicah pozabil na priimke. Strokovni delavci MG so se od razstave distancirali, napisi so bili odstranjeni, Andrej pa si naj pred naslednjo razstavo le prebere priročnik za spolno občutljivo rabo jezika.  

Zaradi rekordne inflacije je vlada septembra realizirala projekt primerjalnika cen osnovnih živil pri različnih trgovcih. Ideja in namen sta bila dobra, dejanska izvedba pa tako rekoč katastrofalna. Popis dodatnih petih izdelkov je stal 11 tisoč evrov, izvajalci so živila celo fizično kupovali, prav tako so primerjali različne znamke brez upoštevanja popustov. Končni rezultat? Stran vržen denar.

V zadnjih dneh je odmeval tudi motivacijski video boksarskega dvoboja med poslancem Dejanom Zavcem in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič. Namen je bil dober, izvedba pa spet slaba, saj film bolj kot bolnim otrokom služi samopromociji protagonistov, hkrati pa ponuja neizčrpen vir materiala za trolanje.

Svoboda zapravlja kapital z naslova povolilnega optimizma. Nekateri obljubljeni ukrepi se odmikajo v nedorečeno prihodnost, nekateri politični protagonisti pa se ukvarjajo predvsem sami s sabo. A ljudje pričakujemo le kompetentno in učinkovito naslavljanje problemov, ki nas pestijo.