Agrument

Delujoči v kreativnih industrijah smo pogosto izpostavljeni nespoštljivemu odnosu naročnikov. Mnogim se zdi smotrno, da najamejo profesionalca/-ko, potem pa sami izbirajo barve, prestavljajo elemente in preizprašujejo tipografijo. To je približno tako, kot da bi najeli geodeta, potem pa mu svetovali, kam naj se postavi, da bo boljše izmeril parcelo. 

Ne gre le za manjša podjetja, kjer so stvari navajeni delati "po domače"; samostojni oblikovalci se spopadajo s preprekami tudi v projektih z večjimi korporacijami, od katerih bi pričakovali, da imajo v svojih vrstah zaposlene, ki razumejo obrt. Tako so pri Petrolu prejšnji teden nasmejali slovensko Facebook skupnost interaktivnih oblikovalcev, ko so objavili natečaj, v katerem tekmovalce pozivajo, da oblikujejo uporabniški vmesnik kompleksne aplikacije (naloga je na trgu vredna vsaj 20 tisoč evrov). Nagrada za najboljšega? 1000 evrov in "morda zaposlitev".

Mimogrede, skupina Petrol je lani zabeležila 91,8 milijonov čistega dobička. 

Sezona obiranja oljk je pred vrati. Kmalu bomo lahko na istrskih cestah opazili traktorje, ki bodo obrane plodove prepeljali do najbližjih oljarn. Žal pa take sreče, kot jo imajo naši oljkarji, nimajo pridelovalci iz italijanske regije Apulije.

Tam je oljčnike leta 2013 napadla bakterija Xylella fastidiosa, ki povzroča ožig rastlin. Na rastlinah se sprva pojavijo ožigi, bakterija hitro napreduje in kmalu napade tudi lesnati del, kjer začne rastlini odžirati vodo. Rastlini začne postopoma odmirati prevodno tkivo, kasneje propade.

V Apuliji, kjer pridelajo približno polovico italijanskega oljčnega olja, je bil lani pridelek zaradi Xylelle manjši za kar 60 odstotkov. Letos bo še huje. Po ocenah je bakterija v šestih letih – odkar se je pojavila v Evropi – le v Italiji povzročila za 1,2 milijarde evrov škode. Nedavno so jo odkrili tudi v Franciji in Španiji.

Ker Xylella napade več kot 350 različnih rastlin, je pomembno, da v največji mogoči meri skrbimo za preprečitev nadaljnega širjenja.

Google je bil lani pripravljen za kitajski trg narediti cenzurirano verzijo svojega brskalnika, ki bi filtriral vsebine s področja človekovih pravic, demokracije in protestov. Novih 750 milijonov potencialnih uporabnikov je pač mamljiva številka. 

Pred dnevi je lastnik NBA ekipe Houston Rockets tvitnil podporo protestnikom v Hong Kongu in sprožil škandal, saj Kitajska s sponzorji in občinstvom prinaša ligi NBA ogromne zneske. NBA redno podpira svoje igralce pri izražanju svojih mnenj, v tem primeru pa so objavili medlo opravičilo. 

Svetla izjema je serija South Park. Po tem, ko je Kitajska zaradi sporne epizode, ki se norčuje iz predsednika Xi-ja in holivudske podrejenosti Kitajski, z interneta izbrisala celotno serijo, so ustvarjalci izdali "opravičilo" v svojem stilu in izpostavili dvoličnost zahodnih podjetij, ki v odnosu s kitajsko cenzuro pošiljajo jasno sporočilo: svobodo govora, demokracijo in človekove pravice je treba jasno promovirati, ampak samo dokler ne ogrožajo profita!

Po podatkih SURS iz 2018 pod pragom revščine živi skoraj 270 000 ljudi, med njimi je 89 000 upokojencev, od tega kar 60 000 žensk. Stopnja tveganja revščine je najvišja prav pri upokojenkah, na kar vpliva njihov spolno specifičen potek življenja – vsaka četrta ženska, rojena pred letom 1945, je bila zaposlena manj kot 14 let, od tega pa je odvisna tudi višina pokojnine, ki jo prejema.

Čeprav delež starejših prebivalcev narašča, se delež BDP, namenjenega za pokojnine, zmanjšuje. Na višine pokojnin še vedno vplivajo tudi določila ZUJF.  Vlade so med 2010 in 2017 zaradi varčevanja usklajevale pokojnine v premajhnem obsegu, v tem obdobju so se pokojnine pravzaprav znižale za kar 7,2 %. 

Izredni dvig pokojnin za 1,5 % se bo zgodil decembra, kar še vedno ne bo popravilo posledic zategovanja pasu eni izmed najranljiveših družbenih skupin. Poleg že pregovorno nizkih pokojnin in nezadostnih kapacitet v institucionaliziranem varstvu, starostniki že leta čakajo tudi na – Zakon o dolgotrajni oskrbi. 

Zgolj nekaj tednov po sprejetju novele Zakona o skupnosti študentov zopet videvamo ustaljene sporne vzorce delovanja študentskih organizacij. Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) je pred dnevi pripravila skrivnostni volilni "razpis", ki je ostal skrit večini tamkajšnjih študentov. Kljub temu se je očitno našlo nekaj junakov, ki so vložili svoje kandidature, vendar so stari mački študentskega organiziranja kandidature zavrnili s precej zanimivimi utemeljitvami. Podobno usodo je pred leti že doživela skupina študentov ŠOUP – epilog volitev pa je bil takrat precej nasilen ...

Zgodba ŠOUP razkriva, kako daleč so pripravljeni iti študentski funkcionarji za ohranitev privilegija razpolaganja s kar 11 mio €. Rešitev je na dlani – spremeniti moramo sistem financiranja tako, da bodo sredstva dodeljena šele potem, ko bi študentske organizacije dokazale, da v svoje procese vključujejo študente. Ključna indikatorja za to pa sta prav dostojna volilna udeležba in število kandidatur.