Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

V turizmu vse po starem

Po lanskoletnem zatišju v turizmu se je v letošnji sezoni stanje vsaj deloma vrnilo na stare tirnice. A kot kaže, bodo nekatere najbolj obiskane evropske destinacije spremenile svoje strategije razvoja te panoge.

Barcelona, Amsterdam, Praga in nekatera italijanska mesta načrtujejo nove pristope, ki naj bi temeljili predvsem na kakovosti in ne več količini obiskov. Čeprav turizem predstavlja pomemben delež njihovega zaslužka, nameravajo ta mesta zamejiti masovno obiskovanje, ki je požiralo najbolj obiskane soseske, jih spreminjalo v brezdušne kulise in jim odvzemalo avtentičnost. Regulacija kratkoročnih najemov in cen letalskih vozovnic sta le dva na seznamu ukrepov, ki bi lahko omejila število turistov. 

Pri nas smo turizem zdravili s subvencijami in turističnimi boni, pogrešamo pa konkretnejše izvajanje državne strategije o bolj trajnostnih pristopih v turizmu. Miselnost, da je več tudi bolje, se v tujini dolgoročno kaže kot napačna. Zakaj se torej obnašamo, kot da bo pri nas drugače?


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Feministični abecedarij: GINEKOLOGIJA

Ginekologija je skozi zgodovino ter njen medicinski in tehnološki napredek radikalno preoblikovala oskrbo na področju reproduktivnega zdravja, pripomogla k nižji smrtnosti ter izboljšala nosečniške in porodne izide. Ni pa se uspela iztrgati patriarhatu.

Njegove sledi so vidne v neprimernih, zastarelih praksah, ki so bolj kot v medicini utemeljene v kulturni konstrukciji spolov. Ženske* so v porodnišnicah pogosto primorane ležati na hrbtu, kar je za mnoge neintuitiven položaj, ki si ga je lahko izmislil le – moški. T. i. možev šiv je namenjen spolnemu zadovoljstvu moškega, slednjega pa po mnenju velikokrat vprašajo tudi, če se partnerka želi sterilizirati.

Čas je tudi za upokojitev kontracepcijske tabletke, emancipatorične herojke drugega vala feminizma. Medtem ko opazuje stranske učinke njenega dolgotrajnega jemanja, zakaj ginekologija ne zahteva javne razprave o moški kontracepciji?!

Vključujoča prihodnost je lahko samo feministična – in ginekologija mora biti njen del!


Kako razgraditi državo v nekaj korakih?

Pred leti je nekdanji prvi tviteraš ZDA javnost razburil z izjavo o "usranih" državah, ki ekonomsko razvitejšim partnericam povzročajo le skrbi. Izkušeni diplomati bi jih definirali kot "propadle" države

Srž problema je dejstvo, da prav bogatejše države na podlagi ekonomskih in geopolitičnih interesov izčrpavajo te "usrane in nedelujoče" entitete. Imperialistične države to med drugim počnejo s prodajo orožja na območja oboroženih spopadov. Primerov na Bližnjem vzhodu kar mrgoli – nedavno je "zahod" presenetilo dogajanje v Afganistanu, naslednji pa bo morda afriški Mali

Poleg vojn pa države najbolj šibita korupcija in izigravanje sodnega sistema. V Gani so se mladi že mobilizirali in s spleta na ulice preselili zahteve za družbeno in ekonomsko reformo. 

Tudi v Sloveniji že več kot leto dni potekajo protesti proti sovraštvu, razgradnji neodvisnih medijev ter kršenju zakonodaje. Očitno se je tudi Slovenija pridružila družbi "usranih" držav, ki še edine ostajajo naše zaveznice.


Preveč sebe

Snapchat dismorfija je fenomen, odkrit leta 2015, ko se je zaradi filtrov, ki nam na fotografijah spremenijo podobo obraza, povečala uporaba botoksa. A če se je pri kozmetičnih svetovalcih naraščajoče število oseb, ki so želele izgledati kot filtrirana različica sebe, dismorfije zavedalo, pa je ta pri Zoom dismorfiji, ki jo povzroča pandemija, nezavedna.

Na družbenih omrežjih vemo, da se gledamo skozi filter, pri videoklicu pa je naš videz popačen na način, ki je težje zaznaven. Nenehna uporaba Zooma in podobnih aplikacij v izolaciji ter iskanje napak na svojem več ur dnevno vidnem obrazu, medtem ko nas na vsakem koraku še vedno bombardirajo retuširane fotografije, pušča posledice. Nezadovoljstvo s telesno podobo je vedno bolj razširjeno, vodi pa lahko tudi v motnje hranjenja.

Covid ni le poglobil vsesplošnih problemov z duševnim zdravjem, otežil je tudi soočanje z njimi. V četrtem valu je tako pomembno, da čim bolje poskrbimo za svoje počutje – in izključimo kamero, ko jo le lahko.


Zdravilske zablode

Na začetku pandemije je bil aktualen antimalarik klorokin, letos mu sledi zdravilo proti parazitom ivermektin. Posamezniki v poplavi napačnih ali delnih informacij, sočasno pa obupani želji po utehi, slepo posegajo po snoveh, za katere ni dokazov o učinkovitosti proti covidu – in ki lahko ob samozdravljenju resno škodujejo. Po zadnjih novicah se v Braziliji celo bojijo, da bi se kdo zaradi nerazumevanja aktualnih raziskav izpostavil kar strupu tamkajšnjega gada.

Težnja po nemudnem olajšanju ob zdravstveni ali psihološki stiski seveda ni nič novega. Od nekdaj si želimo čudežnih zdravil – čeprav ta zaradi naravnih zakonitosti preprosto ne morejo obstajati. Vsako zdravilo ima lahko neželene učinke; to velja tudi za cepiva. In četudi je zahodna medicina brezosebna ter pogosto ozkogledna, za alternativo vseeno ne smemo sprejeti govoričenja mazačev. Lepota dejanske znanosti je namreč v tem, da ji ni treba slepo zaupati. Ker je podkrepljena z dokazi, je na nas, da jo predvsem – razumemo.